Ugotavljam, da imam v zadnjem času kup modric po telesu. Zadošča, da se dotaknem roba mize, pa že nastane nova. Čutim tudi utrujenost v mišicah in zelo težko grem po stopnicah ali v hrib. Imam tudi pogoste nerazložljive driske. Oziroma en dan je vse v redu, drugi dan pa spet driska. Sprva sem mislila, da sem kaj takega pojedla, zdaj pa vidim, da ni povezano s hrano. Na bioresonanci so mi rekli, da imam oslabljeno vranico. Če je to res, me zanima, kaj bi morala narediti, da si jo okrepim. Verjetno bioresonančna terapija (predračun je precej visok) ni edina rešitev? Olga K.
Opisani simptomi res predstavljajo značilno sliko oslabljene vranice. K simptomom bi lahko šteli tudi pretirano utrujenost, potrebo po sladki hrani, zaskrbljenost, oslabljeno prebavo, živčno debelo črevo (lahko izločamo tudi večkrat na dan, pa imamo vedno občutek, da nas še nekaj draži v danki), naveličanost, občutek, da imamo vsega (in vseh) dovolj, pretirano pripravljenost pomagati vsem razen sebi, notranji občutek osamljenosti … Verjetno se je v naštevanju simptomov našlo veliko bralcev, zato vabljeni, da vranico spoznamo temeljiteje.
Kaj je vranica? Na kakšnem kvizu bi morali mnogi vložiti jokerja, da bi pravilno odgovorili, kje je vranica v telesu in kaj tam počne. V zdravem odraslem je to organ velikosti 7–14 centimetrov, ki tehta 150–200 gramov in leži v zgornjem levem delu trebušne votline, natančneje med 9. in 11. rebrom. Na eni strani je njen sosed želodec, nad njo je trebušna prepona, s spodnjim delom pa se dotika tudi trebušne slinavke. Ko zateče in je preobremenjena, to čutimo tudi kot špikanje pod levim rebrnim lokom.
Vranica je vojašnica, knjižnica in servisna postaja našega imunskega sistema. Besedo »vojašnica« uporabljam zato, ker v njej počivajo rezervisti različnih krvničk (limfociti, plazmatke in makrofagi), ki jih imunski sistem po potrebi pokliče v akcijo. Ženske jo ponavadi »čutijo« pred menstruacijo, saj telo ve, da bo treba proizvesti dodatne zaloge krvničk, ki bodo nadomestile to, kar bo pri mesečnem perilu izgubljenega. Tudi sla po sladkem je povezana s povečanimi potrebami vranice. »Knjižnica« je zato, ker filtrira antigene in kot v knjižnici shranjuje vsa naša »skrivna orožja« proti pategonom, s katerimi smo se že srečali ter proti njim razvili svojo strategijo obrambe. »Servisna postaja« je zato, ker v njej recikliramo in servisiramo rdeče krvničke ter razmnožujemo limfocite. Če imamo težave s kostnim mozgom, lahko vranica prevzame tudi del te vloge in je zato tudi pomemben krvotvorni organ.
Paracelsus je zapisal, da vse, kar pomaga vranici, pomaga podaljševati življenje. Če jo prehitro izčrpavamo, s tem prehitro obrabljamo telo in si krajšamo življenje.
Zakaj je vranica na udaru? Tradicionalna kitajska medicina ob že naštetih vlogah shranjevanja in predelave krvi vidi vranico kot glavnega partnerja želodca pri prebavi. Želodec prebavlja hrano, vranica pa tudi informacije in čustva. Za oba pa je potreben ogenj oziroma energija, ki jo priskrbi prav vranica. Ta pogreje želodec, da hrano lažje prebavimo, ter pošilja energijo tkivom in mišicam. Ohlapne mišice, spremembe na spodnji ustnici ali pogoste modrice, ki jih opisujete, so tipični znaki primanjkljaja v delovanju vranice.
Težava ni osamljena. Mnogi celostni zdravniki, ki delujejo v Sloveniji, pravijo, da smo Slovenci tipična družba šibkih vranic. Nenehno premlevanje, nenehno sprejemanje informacij (praviloma skrb vzbujajočih), premišljevanje ... za vranico pomenijo delo brez premora. Energijo vranice izčrpava pretirano delo, pretirano razmišljanje, nenehne skrbi, neustrezna hrana in pomanjkanje gibanja.
Od vsega naštetega so prav SKRBI največji strup za vranico. Naše nenehno premlevanje »kaj bo, če bo« zavira normalno delovanje vranice, in če traja dlje, jo oslabi tudi do stopnje, da se v njej začnejo degenerativni procesi.
Kako vemo, da potrebuje pomoč? Sladek okus stimulira vranico. Zato z upadanjem njenih moči raste naša potreba po sladkem. A ko v avtomobilu, ki mu pojemajo moči, vse močneje pritiskate na plin, boste le pospešili obrabo motorja. Sladki okus res zažene vranico, vendar tako, kot če forsirate motor in vozite na rdečih obratih. Dolgoročno to ni zdrava strategija! Oglejte si svoj jedilnik in boste hitro ugotovili, kateri organ peša. Če morate v vsak grižljaj dodati čili, kličejo na pomoč pljuča in debelo črevo. Če vas mikajo grenčine, se oglašajo jetra in žolčnik. Če pa mora vse biti sladko – je čas, da pomagate vranici!
Kako ji pomagati? Vranica si predvsem želi mir! Dobesedno! Želi, da podpišete »mirovni sporazum« s seboj, z okoljem in življenjem ... Takrat bodo v vojašnici lahko preklicali »rdeči alarm« in si dovolili malo počitka. Torej, da bo v vranici mir, moramo najprej urediti stanje v vladi (srce) in posledično tudi v generalštabu (možgani). Dokler smo prepričani, da z vseh strani na nas preži nevarnost in nas vse ogroža, bo vranica nenehno v stanju visoke bojne pripravljenosti.
Zato ne preseneča, da vranici najbolj pomagamo s tem, da začutimo, kako lepo je življenje, ki se nam ponuja. Zdravi jo naša dojemljivost za lepoto, nasmešek, ki ga namenite cvetočim drevesom, cvetlicam, ptičem, ki čivkajo ..., hvaležnost, ki jo začutite, ker vam je dana enkratna priložnost videti oblak, sončni zahod ali drug čudovit prizor, ki se nikoli več ne bo ponovil.
Če mi ne verjamete, kako velika milost je to, pomislite, da ta trenutek živite v kakšni deželi, kjer divjajo vojne, kjer prebivalstvo strada, kjer ni šest mesecev padla niti ena dežna kaplja ... Pomislite, da živite v deželah, kjer vas lahko prodajo, posiljujejo ali trpinčijo in vas nihče ne bo obvaroval. Ne potrebujete veliko domišljije – v takšnih okoliščinah živi polovica svetovnega prebivalstva! Mi pa imamo srečo, privilegij in priložnost, da uživamo življenje v deželi, kjer nobenemu ni treba biti lačen, kjer imamo več vode, kot je potrebujemo, kjer so tla rodovitna, gozdovi živi, ptiči pojejo ..., le ljudje so malce preveč zagrenjeni in se raje ukvarjajo z vsem tistim, česar nimajo, kot da bi dojeli obilje, ki se jim ponuja na vsakem koraku.
Če se vam opisana strategija zdravljenja zdi preveč poetična, poglejmo še nekaj konkretnih ukrepov, s katerimi si boste lahko okrepili vranico.
Ohranjajte toploto. Vranico dodatno izčrpamo vsakič, ko zaužijemo sladoled ali mrzlo pijačo. Takrat mora ona dodajati toploto želodcu, da zaužito ogrejemo na telesno temperaturo. Zato ji pomagamo tako, da uživamo čim več juh ter pijemo čaje in druge mlačne pijače ali vsaj segrete na sobno temperaturo.
Vranično energijo izčrpava tudi uživanje presne hrane, solat, smutijev. Ti so sicer v zmernih količinah zdravi za zdravega človeka. Ko gre za primanjkljaj energije v vranici, pa je takšna hrana, kljub obilju koristnih snovi, ki so v njej, za vranico prenaporna in kontraindicirana.
Iz podobnega razloga so za vranico zelo blagodejne tople začimbe, kot so ingver, klinčki, muškatni orešček, gorčična semena, galgant, rožmarin, kapre, hren, vodna kreša ... Dodajajmo jih v hrano, pijače, kompote, čaje ...
Pozabite na »multitasking«. Da vranica peša veliko bolj pri ženskah kot pri moških, je povezano tudi z našo vzgojo, ki iz ženske nenehno dela stroj s šestimi rokami in tremi glavami. Še niste ugotovili, da delati tri stvari hkrati ali razmišljati o treh stvareh hkrati ne pomeni, da vas bodo trikrat bolj trepljali po rami? Žal takšna strategija le pripelje do tega, da prej obnemoremo in izčrpamo energijo vranice.
Svet se ne bo ustavil, če bomo z mislimi le pri eni stvari – tej, s katero se trenutno ukvarjamo! Med dvema opraviloma pa si vzemimo kakšno minuto časa za oddih in odločitev, v kaj bomo preusmerili svojo energijo v naslednjem koraku. Ne prehitevajmo sami sebe, kadar hodimo, delamo, dihamo ...
Če bi hodili za deset odstotkov počasneje in dihali globlje, bi na koncu dneva, ko se ozremo nazaj, presenečeno ugotovili, da količina opravljenega ni nič manjša, baterije pa niso izpraznjene.
Hrana za vranico
Poleg z omenjenimi toplimi začimbami in napitki boste vranico krepili tudi z uživanjem rdečih in črnih stročnic (leča, fižol), pomagali ji bodo tudi sezam, črni sezam in črna kumina. Od zelenjave pa najbolj buče, morske alge, zelena, koruza ..., med žiti rjavi riž, ječmen, rž in oves. Koristna so tudi semena in oreščki, vendar jih za lažjo prebavo namakajte, fermentirajte ali pripravljajte v obliki »mleka«. Od sadežev tradicionalna kitajska medicina priporoča manjše količine malin, breskev, jagod, češenj, kostanjev in lešnikov.
Kako učinkujejo začimbnice?
(povzeto iz knjig Ščepec rešitve in Ščepec vedenja)
Galgant: Tradicionalna kitajska medicina ga povezuje z meridijanoma vranice in želodca. Njegov trpki in vroči učinek prebavnemu sistemu dodaja ogenj, zato ga v TKM priporočajo tistim, ki imajo šibko prebavo, bolečine v želodcu in oslabljeno vranico.
Gorčična semena: V ajurvedski medicini obkladek za vranico pripravijo tako, da zmeljejo gorčična semena, jim primešajo malo mlačne vode in takšno pasto nanesejo na gosto tkanino, ki jo potem postavijo na kožo v predelu vranice. S semeni se ne dotikamo kože! Takšen pripravek se priporoča v primeru povečane in boleče vranice.
Kapre: Kapre verjetno poznate v obliki vloženih popkov ali plodov. Že z njimi si lahko pomagamo pri razstrupljanju telesa in premagovanju stresa. Korenika pa je odlično naravno zdravilo za vranico, ki so ga uporabljali že v antiki. Kaprovec omenjajo že stari egipčanski spisi. V tradicionalni kitajski medicine za zdravljenje vranice še danes izdelujejo pripravke iz skorje korenin kaprovca.
Krebuljica: sveta Hildegarda je pri težavah z vranico priporočala uživanje krebuljice. Za ta namen pripravimo začimbni pripravek iz večjega dela krebuljice in manjšega dela kopra, pšeničnega kruha in vinskega kisa. Iz sestavin oblikujemo cmok, ki ga pojemo. Za še večji učinek na območje vranice polagamo čim toplejši obkladek iz v vodi kuhanega lanenega semena.
Melisa: v starih časih so vedeli, da stres uničuje vranico. Naš pohlep, da bi radi naredili več, kot lahko, izčrpava srce, pretirane skrbi, ki si jih nalagamo, pa škodujejo vranici. Iz enega in drugega nastaja napetost, ki jo poznamo kot nespečnost, živčnost, težave s prebavo, boleče menstruacije in podobno. Očitno so vse to zelo dobro vedeli že pred tisoč leti. Sveta Hildegarda tako opisuje melisin učinek: »Melisa je topla in oseba, ki jo uživa, se rada smeji, saj razveseljuje srce in vranico.«
Cimet: po okusu je pekoč, sladek in trpek, na telo učinkuje ogrevalno, v telesu pa učinkuje sladko, zato spodbuja delo vranice, ne da bi telo obremenjevali z nepotrebnim sladkorjem.
Majaron: tradicionalna kitajska medicina pravi, da majaron ogreje vranico, želodec in maternico ter premika krvni in jetrni či.
Muškatni orešček: še ena odlična začimbnica, s katero lahko krepimo vranico. Muškatni orešček zavira bruhanje, krepi želodec, debelo črevo in trebušni predel pri ženskah. Dobro vpliva na nevrovegetativne motnje in živčnost. Pomaga pri migrenah in glavobolih ter čisti kri. Sveta Hildegarda nam je v svojih zapisih pustila tudi dragocene občutke o naravi različnih snovi, ki jih naša znanost morda nikoli ne bo mogla dokazati, kar pa še ne pomeni, da niso resnični. Za muškatni orešček je, denimo, trdila, da se človeku ob njegovem uživanju odpre srce in očisti čutna ostrina.
Rožmarin: vemo, da rožmarin požene kri po žilah in nas ogreje. Tradicionalna kitajska medicina pravi, da je to odlična hrana za srčni, pljučni in vranični či. Njegov ogrevalni in pospeševalni učinek je prav to, kar potrebuje utrujena vranica, zato ga začnite bolj uporabljati.
Zdravilna zelišča za vranico
Pater Simon Ašič je za krepitev vranice priporočal čaje iz bele mrtve koprive, skorje krhlike, majarona ali sivke (kot ločene čaje).
