Lanena semena
V lupini lanenih semen so sluzi, ki v prebavnem traktu nase vežejo vodo. Tako nabrekla sluz ugodno vpliva na prebavo in je naravno sredstvo za preprečevanje zaprtosti. Pomembno je, da skupaj z lanenimi semeni popijemo dovolj tekočine, saj, kot rečeno, nase vežejo vodo. Spijmo liter in pol tekočine vsak dan! Učinek lanenih semen je še boljši, če so zmleta, taka so tudi najuporabnejša v kuhi, saj jih lahko dodajamo več jedem. Najbolje teknejo s kosmiči, v solatah in kruhu.
Kefir
Kefir dobimo iz fermentiranega mleka in je izvrsten dodatek kosmičem, smutijem in juham. V njem je trikrat več probiotikov kot v jogurtu. Kefir vsebuje mlečnokislinske bakterije ter vrsto drugih mikroorganizmov, ki pozitivno učinkujejo na črevesno floro in prebavo. Če smo zaradi bolezni morali jemati antibiotike, je pomembno, da s probiotiki ponovno vzpostavimo porušeno ravnovesje v črevesju in preprečimo infekcije. Komur kiselkast okus kefirja ne ustreza, lahko poseže po drugih probiotičnih živilih, na primer kislem zelju ali juhi miso. Miso je japonska začimbna pasta na sojini osnovi.
Kumina
Kumina blaži krče ter pomaga proti napenjanju, občutku prenapolnjenosti in tudi bolečinam v trebuhu. Običajno jo dodajamo jedem, lahko pa zrna kumine uporabimo tudi za pripravo čaja ali pa kar preprosto žvečimo semena. Tudi janežev in komarčkov čaj pomagata proti želodčnim bolečinam in občutku prenapolnjenosti v želodcu. Komarček pospešuje prebavo in blaži bolečine, janež pa pomirja krče ter preprečuje napihnjenost in težave z želodcem.
Meta
Meta pospešuje praznjenje želodca in slovi kot naravno sredstvo proti napenjanju, prav tako blaži krče v celotnem prebavnem traktu. Meto pijemo kot čaj, lahko pa sveže liste dodajamo smutijem, vodi, kuskusu in drugim orientalskim jedem. Tisti, ki imajo občutljiv želodec ali kronične želodčne težave, morajo biti s svežo meto previdni, saj vsebuje eterična olja, med njimi denimo mentol, ki lahko dodatno dražijo želodčno sluznico in celo povzročajo refluks.
Suhe slive
Suhe slive pospešujejo prebavo in olajšajo odvajanje blata. Preden zaradi zaprtja posežemo po tabletah, poskusimo raje s suhimi slivami – pet jih pojejmo pred zajtrkom. Pomaga pa tudi kozarček slivovega soka. Na začetku bodimo previdni in ne pretiravajmo s količino zaužitih suhih sliv, saj lahko črevesje preburno odreagira in je učinek nasproten – driska. Kdor ne mara suhih sliv, lahko poseže po suhih figah ali marelicah, ki imajo podoben učinek.
Nasveti za premagovanje prebavnih težav
Ne gre le za to, da jemo čim več živil, ki pomagajo urejati prebavo. Za dobro prebavo je pomembno tudi, kako jemo. Prebavne motnje lahko preprečimo z zdravim načinom prehranjevanja:
1. Sestavine
Osnovne sestavine hrane so proteini, ogljikovi hidrati in maščobe. Prebavljamo jih različno dolgo. Napačen vrstni red zaužitja jedi lahko povzroča glasno pretakanje želodčnih sokov, prebavne motnje, zgago ipd. Najhitreje prebavljamo živila, ki vsebujejo veliko vode. Tako denimo sadje prebavimo v 20–30 minutah, kar je relativno hitro. Za solato in zelenjavo potrebuje telo 30–50 minut, ogljikovi hidrati zahtevajo uro in pol do dve uri, še več časa prebavljamo maščobe, kar tri ure, najdlje pa proteine – od ure in pol do kar petih ur. Vsa beljakovinska živila, npr. jajca, skuta ali meso, morajo v želodcu počakati, da se najprej prebavijo proteini. Poglejmo primer: večerjali smo lososov file z zelenjavo ter večerjo sklenili s svežim ananasom. Želodec bo začel najprej prebavljati sadje, ki smo ga zaužili nazadnje, šele nato sledi proteinska glavna jed. To lahko povzroči napenjanje, celo krče. Veliko bolje je, če najprej pojemo jed, ki se najhitreje prebavi, težko prebavljivo hrano pa na koncu. Večerja je potemtakem videti takole: melona ali lubenica za predjed, sledita solata in glavna jed, ki je riž s piščančjim filejem.
2. Vlaknine
Vlaknine, imenovane tudi balastna snov, so za dobro prebavo izjemnega pomena. Pospešujejo prebavo in preprečujejo zaprtje. Predvsem polnozrnata živila so zdrav vir vlaknin, prav tako so v oreških, sadju in zelenjavi. Splošna priporočena dnevna količina balastnih snovi je 30 g, za ženske je dovolj tudi 23 g. To pomeni: tri rezine polnozrnatega kruha, obrok kosmičev s sadjem, od dva do trije srednje veliki krompirji ali eno jabolko.
3. Kozarec tople vode na tešče
Tudi črevesje se mora zjutraj prebuditi. Kozarec tople vode je najprimernejši za to. Poleg tega, da okrepi delovanje črevesja, preprečuje zaprtje in odvaja škodljive snovi, ki se v telesu sproščajo med spanjem. Kozarec vode na tešče dobro dene ledvicam in presnovi ter pomaga izgubljati kilograme.
4. Sprehod
Počitek po dobrem kosilu se sliši privlačno, a veliko boljša odločitev je – sprehod. Poležavanje na kavču s polnim želodcem lahko povzroči nastanek kisline v želodcu in druge prebavne motnje. Telo po jedi potrebuje gibanje, vendar bi bil naporen trening v fitnesu preveč. Hoja ali kolesarjenje sta ravno pravšnji obliki aktivnosti, ki omogočata telesu, da nemoteno opravlja prebavne procese, čeprav je v gibanju.
