Leta 1943 je Abraham Maslow v članku z naslovom Teorija človeške motivacije zasnoval teorijo, ki je danes poznana pod imenom Maslowova hierarhija potreb. Ta teorija, ki je najpogosteje in najpreprosteje predstavljena v obliki piramide, odgovarja na vprašanje, katera potreba oziroma motiv bo prevladal/a, kadar se jih pojavi več hkrati, zelo dobro pa se da aplicirati tudi na vedenje in motivacijo zaposlenih v podjetju.
Maslow je potrebe najprej razdelil na nižje, potrebe pomanjkanja, in višje, potrebe rasti. Praviloma velja, da morajo biti zadovoljene potrebe pomanjkanja, preden začutimo tiste na višji stopnji. Dokler niso zadovoljene fiziološke potrebe, ne čutimo nobene druge potrebe. Šele po zadovoljitvi teh postanejo pomembne druge potrebe, npr. po varnosti. Potrebe po ljubezni, pripadnosti itd. se pojavijo še pozneje in imajo za razliko od najnižjih, fizioloških, že bolj psihološki značaj.
Potreb rasti pa ne zadovoljujemo zaradi pomanjkanja, ampak zato, ker si želimo osebnostno zrasti. In tudi ko jih zadovoljimo, še vedno delujejo motivacijsko in nas usmerjajo k novim ciljem (ko vidimo dobro predstavo, želimo videti še eno in tako dalje). Omogočajo nam, da pozitivno razvijamo svoj jaz in postajamo vedno bolj samoaktualizirani. Medtem ko skoraj za vse nižje potrebe potrebujemo druge ljudi, višje zadovoljujemo sami. Kako bomo zadovoljevali višje potrebe, je odvisno tudi od vzorca v otroštvu - če so bile osnovne potrebe v zgodnjih letih primerno zadovoljene, bomo kot odrasli lažje prišli bliže samoaktualizaciji.
STRUKTURA MASLOWOVE PIRAMIDE (od spodaj navzgor)
Potrebe pomanjkanja
FIZIOLOŠKE POTREBE: hrana, voda, kisik, vitamini, počitek, gibanje, spolnost …
POTREBE PO VARNOSTI: socialna in psihična varnost, zaščita pred nevarnimi predmeti in okoliščinami - bolezen, vojna ...
POTREBE PO LJUBEZNI IN PRIPADNOSTI: dajanje in sprejemanje ljubezni, izražanje naklonjenosti, druženje, potreba po tem, da nekomu pripadamo
POTREBE PO SPOŠTOVANJU: da bi imeli drugi dobro mnenje o nas, da bi bili cenjeni, ugledni, neodvisni, imeli občutek, da zmoremo ...
Potrebe rasti
KOGNITIVNE POTREBE: potreba po znanju in razumevanju, vedoželjnost, radovednost ...
ESTETSKE POTREBE: po umetnosti, simetriji, redu, lepoti ...
SAMOAKTUALIZACIJA: potreba po uresničitvi talentov, stremljenje k temu, da postaneš največ, kar si lahko, do maksimuma uresničiš svoj potencial
Maslow in motivacija zaposlenih
Osnovna motivacija za to, da ljudje sploh hodimo v službo, je denar, ki nam bo omogočil zadovoljitev povsem osnovnih, fizioloških potreb - po hrani, strehi nad glavo in tako dalje. Ko je ta potreba zadovoljena, si želimo varnost: radi bi vedeli, da bomo imeli delo tudi jutri. Če je naš položaj nejasen, se je težko osredotočati na karkoli drugega in zaposleni, ki tega nimajo urejenega, se bodo težko posvetili dobrim odnosom s sodelavci ali prispevku k rasti podjetja.
Z zagotovljenim denarjem in varnostjo pa se začneta naša motivacija in ambicioznost povečevati. Na tej točki veliko ljudi kljub relativno lagodnemu življenju, ki jim ga to dvoje omogoča, ni več zadovoljnih, želijo si nekaj več. Najprej občutek tovarištva in pripadnosti podjetju, kar spada v tretjo skupino Maslowovih potreb. Ko stremimo k uresničevanju te potrebe, se trudimo, da bi se s sodelavci dobro razumeli, se čim več družili tako na delovnem mestu kot zunaj njega, delali v skupinah in poskušali skupaj doseči nekaj dobrega za vse.
Čez čas pa samo dobri odnosi niso več dovolj - zelo pomembno postane tudi, da nas sodelavci spoštujejo, opazijo in cenijo naše delo (po Maslowu zadovoljevanje potrebe po spoštovanju).
Zadovoljevanje kognitivnih potreb (nabiranje novega znanja) nas nazadnje pripelje do samoaktualizacije, najvišje stopnje Maslowove piramide. Zaposleni, ki dosežejo to stopnjo v hierarhiji, so samoiniciativni, polni idej, neustrašni in potrebujejo za svoje delovanje zelo malo spodbude nadrejenih ali pa postanejo kar sami svoji šefi. A za ta nivo je nujna celostna slika o delu, ki ga opravljajo, in jasna predstava o viziji podjetja ali cilju, ki ga želijo nekoč doseči.
Samoaktualizacija je na delovnem mestu torej ključ do uspeha, a hkrati še vedno preveč ljudi misli, da sta denar in varnost edini pomembni stvari v življenju oziroma najvišji dobrini, ki so ju lahko deležni. Maslowova lestvica je takrat lahko dober opomnik za to, da moramo za želeni rezultat pogledati malo širše.
