Zahvaljujoč poznanstvu s francoskim pesnikom Paulom Eluardom in zaradi odličnega znanja španskega jezika je francoska umetnica Dora Maar (Teodora Marković, preden je spremenila ime) leta 1936 na terasi neke kavarne v Parizu spoznala španskega slikarja Pabla Picassa. Dora je tistega dne v trenutku osvojila Picassa, poznanstvo z njim pa ji je spremenilo življenje.
Ob njunem prvem srečanju naj bi Dora iz svoje torbice izvlekla nož ter ga v igri začela zbadati v mizo med svojimi prsti. Na rokah je imela elegantne rokavice. V nekem trenutku naj bi se Dora poškodovala, njene rokavice pa je prepojila kri. Picasso je bil istočasno presenčen in navdušen nad prizorom. S svojim robčkom je Dori ustavil krvavitev, njeno rokavico pa je kasneje hranil v svojem ateljeju. V slogu tega srečanja naj bi potekala tudi njuna ljubezen. Dora je pred smrtjo razkrila, da naj bi jo Picasso fizično in psihično zlorabljal, kar je dodatno poslabšalo njeno bolezen, bila je namreč anksiozna in je trpela zaradi depresije.
Preberite tudi, kakšne pogoje je ameriški predsednik Donald Trump postavil noseči Melanii. Kliknite tukaj!
Ženska, ki se je zaradi Picassa odrekla svojim sanjam
Pred Doro je bil slikar poročen z rusko balerino Olgo Khokhlovo, po koncu njunega razmerja pa z modelom, sedemnajstletno Francozinjo Marie -Therese Walter. Razmerje z Marie je razpadlo, ko je spoznal Doro. Obstaja anekdota, da sta si Dora in Marie v Picassovem ateljeju skočili v lase. Picasso naj bi v pretepu užival in v nekem trenutku izjavil: "Naj zmaga boljša."
Dora Maar se je nato preselila v Picassovo stanovanje, medtem ko se je morala Marie s hčerjo Maio odseliti, piše Daily Mail.
V času njunega burnega ljubezenskega razmerja, ki je trajalo od leta 1936 do 1943, je Picasso narisal več Dorinih portretov. Čeprav je imela potencial in bi lahko postala slavna fotografinja, pa se je Dora na vztrajno prigovarjanje Picassa odrekla fotografiji in se posvetila slikanju, pri katerem pa ni bila tako uspešna.
Kasneje je znanega slikarja označila kot "genija, življenje in razdor". Govorila je, da sta imela noro ljubezen, a ko je le-ta izginila, je ostala le norost. "Dal mi je nesmrtno lepoto ikone iz muzeja. Prinesel mi je užitek in propad. Pripisujejo mi, da sem izjavila, da po Picassu obstaja le še Bog. Ne spomnim se, da bi to rekla, a nikoli nisem tega prenehala misliti," je dejala.
Dora, ženska žalostnih oči
Najbrž je bil vzrok Dorine depresije nezmožnost imeti otroke, za kar naj bi bila kriva njena mati, ki jo je v otroštvu pretepala. Njen oče, znan jugoslovanski arhitekt Josip Marković, se je s soprogo preselil v Buenos Aires, Dora oziroma takrat še Teodora pa je ostala z babico in dedkom. Odtujenost od staršev in dejstvo, da je mladost preživela na neprestanih potovanjih naj bi vplivali na njeno kasnejšo anksioznost, depresijo in izgubo identitete. Picasso jo je opisoval kot "žensko v solzah" ali kot "lepo in žalostno Doro", katere lik ga je inspiriral.
Najbrž je bil vzrok Dorine depresije nezmožnost imeti otroke, za kar naj bi bila kriva njena mati, ki jo je v otroštvu pretepala.
Po razhodu s Picassom se je Dora čustveno zlomila. Živela je samsko življenje, izolirana od sveta in prijateljev. Picasso jo je zapustil zaradi 40 let mlajše francoske slikarke Francoise Gilot. Po njeni smrti v eni od pariških bolnišnic so leta 1997 v njenem stanovanju našli več kot 130 predmetov, ki jih ji je poklonil Picasso. Zanje so pozneje na dražbi iztržili kar 35 milijonov evrov.
