I. Vidmar

##IMAGE-3875306##

''… ne znam dovolj poudariti in težko najdem besede, ki bi opisale hvaležnost za vse, kar ste storili za vaše učence, še posebej za našo Izo. S tekmovanja v Barceloni se je vrnila z neopisljivimi občutki, ki presegajo celo njen besedni zaklad. Midva, njena starša, se samo čudiva, kako je postala samostojna, razgledana in veselja polna deklica. Če pogledamo z druge strani: v angleščini brez WSC zelo verjetno v šol. l. 17/18 ne bi bistveno napredovala, tako pa je imela priložnost izboljšati ne le svojo angleščino in splošno razgledanost, ampak tudi vedenje, timski duh in prijateljstvo. Tudi zaradi WSC je zdaj prava svetovljanka, samozavestna in družabna deklica ...''

Ta prečudovita zahvala Izinih staršev pove vse. Res je. V Barcelono smo šli pokazat svoje znanje, vendar smo domov prinesli veliko več kot samo medalje in plišaste alpake. Tema tekmovanja je bila Prepleteni svet, ki čudovito povezuje, ne samo šest področij tekmovanja, temveč tudi to, kar se je zgodilo vsem nam, učencem, staršem in meni. Pa se za trenutek vrnimo na začetek dogajanja.

Življenje je skupek majhnih dogodkov, ki se strnejo v neko celoto in pravzaprav človek nikoli ne ve, kaj je tisto, kar sproži nek plaz dogodkov. V primeru tekmovanja The World Scholar's Cup je bilo na pol tiho izrečeno vabilo brežiške kolegice, da se tudi druge šole pridružimo tej skupnosti tekmovalcev iz celega sveta. To bi pa tudi jaz, sem si rekla, saj vedno znova pridigam učencem, kako bodo enkrat šli v svet študirat. Predstavitveni video sem najprej pokazala samo devetošolcem, ki so se po ogledu takoj odpovedali valeti, da se udeležijo tekmovanja. Toliko žara za učenje pa že dolgo nisem videla. Potem sem poskusila še z mlajšimi učenci in dobila podoben rezultat. In še preden sem dobro vedela, kaj se dogaja, je že 32 učencev sedelo na busu v soboto zgodaj zjutraj in na najbolj sneženi dan smo se odpravili na prvo stopnjo tekmovanja v Ljubljano.

Evforija na busu domov je bila neopisljiva. Vsak je pokazal največ, kot je znal in zmogel in bil za to nagrajen z medaljo in malo plišasto alpako. Veselje je bilo glasno in otipljivo. Uvrstitev učencev na Global Round v Barcelono se je zdela kot iz sanj, mene pa je čakala odločitev – iti ali ne. Odgovornost je ogromna, tako na učnem področju kot na varnostnem. Čeprav sem naokoli razglašala, da mene ne bo nihče videl maso otrok peljati tako daleč, se je nekaj v meni čez noč premaknilo in vedela sem, da jih bom peljala in da bom v njih vložila vse, kar bom lahko. In sem. Tako finančno, ko sem poskrbela, da so ob sobotah, ko smo se učili, imeli malico kot tudi akademsko, ko sem z njimi predelovala snov, jim razlagala in se skupaj z njimi učila. Naenkrat sem poučevala o diplomaciji, črnih trgih in kripto valutah, spominu, poeziji, prozi, glasbi, umetnosti in človeških odnosih. Cel julij smo še gulili šolske klopi in končno je prišel 21. julij, ko so 21 učencev in tri učiteljice pomahali staršem v slovo in poleteli v Barcelono.

Tekmovalni dnevi so bili dolgi in naporni. Začeli so se z bolj družabnim tekmovanjem, ko so učenci s sotekmovalci iz drugih držav iskali zaklad in tako spoznavali druge države in sklepali prijateljstva. Po tem prijetnem uvodu so sledila bolj naporna tekmovanja: tri debate, pisanje eseja, individualni ter skupinski kviz iz znanja tem. Po treh dneh je sledil kratek počitek, zvečer pa so se učenci pripravili na predstavitev svojih držav. Ogromna dvorana je postala svet v malem in naši učenci so drugim ponujali slovensko potico, kruh, klobase, olivno olje in druge dobrote, naši učenci pa so pokušali azijsko, indijsko, afriško, kitajsko, ameriško in evropejsko hrano. Lahko so videli noše in tradicionalna oblačila 57 narodov in spoznavali njihove običaje.

Najbolj razburljiv del tekmovanja je seveda razglasitev rezultatov. Upali smo, da se bo naše delo obrestovalo. Moje občutke je težko opisati, naj samo priznam, da mi je ušla marsikatera solza – sreče, ponosa, veselja in tudi olajšanja. Vsi učenci so osvojili vsaj eno medaljo. Skupni izkupiček je bil sledeč, 39 srebrnih medalj in 16 zlatih. Skupno torej 55 medalj. Najuspešnejši tekmovalki sta bili Iza Zbačnik pri mlajših učencih in Nina Knoll pri starejših učencih. Nina se je skupaj s svojima sotekmovalkama, Mašo Mesojedec in Saro Geršič, uvrstila tudi na naslednjo stopnjo tekmovanja, The Tournament of Champions, ki bo novembra na univerzi Yale v ZDA. Naj na tem mestu še nekaj pojasnim – učenci NISO tekmovali iz znanja angleščine. Jezik tekmovanja je angleški, tekmovali pa so iz znanja zgodovine, naravoslovja, umetnosti in glasbe, družbenih ved, literature in posebnega področja, ki ga določijo vsako leto posebej. Večina naših nasprotnikov je bila naravnih govorcev angleščine, ves njihov pouk in komunikacija potekata v angleškem jeziku. Naši učenci imajo angleščino trikrat tedensko, od tega se v teh treh urah dogaja veliko različnih stvari. To se je najbolj poznalo pri največjem izzivu – debati, saj smo Slovenci precej nespretni govorci in debaterji. Druge kategorije tekmovanja, kot so pisanje eseja in dva kviza iz znanja, so bile lažje in tudi največ medalj so učenci osvojili v teh kategorijah.

Ljubljana, Barcelona, Yale – prestižna imena, ki pomenijo tudi finančno breme. Za nas Slovence je seveda finančni vidik zelo pomemben, saj prijavnine niso ravno nizke. Ljubljansko so poravnali starši, za Barcelono pa smo za pomoč prosili podjetja. Veliko se jih je odzvalo in brez njih bi težko speljali celoten projekt. To so: LASTINSKI INŽENIRING d.o.o., KRKA d.d., ZAVAROVALNICA SAVA d.d., REVOZ d.d., PAGRAS  d.o.o., MEDLE IP, NASMEH ZOBOZDRAVSTVO d.o.o, SABINA PAVLIN, odvetnica, BRINOX d.o.o., EVENTUS d.o.o., Mestna Občina Novo mesto, URSA Slovenije d.o.o., ADRIA MOBIL d.o.o., TOTAL d.o.o., ZOBOMIŠKA –Stanka Drenik , JUDEŽ d.o.o., TESARSTVO IN KROVSTVO ŠUŠTAR, TPV d.o.o., FIDA SPORT MATJAŽ STOPAR s.p. ACER d.o.o, AMBI METALPLAST d.o.o., PUŠNIK- NOVLJAN d.o.o., YURENA d.o.o. in REMOS d.o.o.. Praktične nagrade za srečelov in igro Bingo pa so prispevali: Lekarna Mačkovec, Dolenjske lekarne, Revoz, Fizioterapija Rudolfovo, Šiviljstvo Novak, Nasmeh Zobozdravstvo, Steklarstvo Šiško, Medle, Ursa. Vsem tem podjetjem in posameznikom se s starši iskreno zahvaljujemo. Zahvaljujem se tudi agenciji Twin, ki je organizirala naše potovanje in poskrbela, de je bilo naše bivanje v Barceloni kar se da prijetno. Hvala predvsem staršem, saj se kot starš zavedam, da ni lahko svojega otroka pustiti s tujo osebo v svet. Starše in mene je gnal isti cilj – otrokovo akademsko napredovanje in širjenje njihovih obzorij. Hvala OŠ Grm, ki je poskrbela za finančno plat učiteljic in sodelavcem, ki so nas podpirali na naši poti ter mojima spremljevalkama, Majdi in Vanji, ki sta skrbeli, da so bili naši otroci varni in zadovoljni.  

Na koncu gre še zahvala vsem mojim učencem: Lari, Izi, Abbey, Jerci, Luciji, Luki, Žigi, Mihi, Niku, Uli, Leji, Klari, Nini, Maši, Sari, Leonu, Lini, Janji, Jaki, Kalu in Sergeju. Bili so moja največja motivacija in zagon. Brez iskre v njihovih očeh, ki je prižgala naš ogenj in nam dala energijo za naprej, ne bi doživeli, kar smo. Moj in njihov svet je postal prepleten in zavozlan na načine, ki jih drugi ne bodo nikoli razumeli. Dali so mi možnost, da moje poslanstvo učiteljice, trenerke in vodje doživim v vseh segmentih in mi s tem omogočili, da se še naprej razvijam kot učiteljica in postajam tudi boljša osebnost. Ponosna sem, da sem lahko bila del njihove osnovnošolske zgodbe.