Večina o darovanju organov niti ne razmišlja
V oktobru obeležujemo svetovni dan transplantacij in darovanja organov oz. tkiv. Gre za čedalje bolj pomembno vejo medicine, saj ta kljub hitremu napredku znanosti za določene bolezni še vedno nima na voljo drugih rešitev kot presaditev organov. A večina o tem niti ne razmišlja, dokler ne pride do odpovedi kakšnega organa. V luči tega so sinoči v Trebnjem pripravili okroglo mizo o pomenu darovanja organov.
Na njej so sodelovali prim. Danica Avsec, direktorica Slovenija transplanta, Brane Tome iz Invalidsko športnega društva dializnih in transplantiranih DiTra, Zdenko Šalda, zdravnik medicine dela v trebanjskem zdravstvenem domu, Elizabeta Žlajpah, zdravnica splošne medicine v ZD Trebnje, in Miha Gašperin, ki je delil svojo osebno izkušnjo.
Pred leti so mu na rutinskem sistematskem pregledu ugotovili, da mu odpoveduje srce. Sledila je zahtevna presaditev tega vitalnega organa, med posegom pa so nastali zapleti in komajda jim ga je uspelo rešiti. Po operaciji so mu napovedovali, da bo pristal na invalidskem vozičku, a Miha se je s trmo, vztrajnostjo in željo do življenja postavil na noge. Z novim srcem je na novo zaživel, nedavno se je vrnil iz Anglije, kjer je kot edini predstavnik Slovenije nastopil na svetovnih igrah transplantiranih. Na cestni kolesarski dirki je osvojil enajsto mesto, v kronometru je bil trinajsti, v hitri hoji pa peti. Kot je včeraj dejal, je sprva zavračal transplantacijo, kajti ni imel razčiščenih vseh pojmov. A danes na to gleda povsem drugače, s svojo zgodbo pa želi ozaveščati ljudi, da bi se jih čim več odločilo postati darovalec organov.
Danica Avsec je dejala, da je darovalec lahko vsak zdrav človek, ki se sam za to opredeli. Darovalci smo lahko za časa življenja, kajti lahko darujemo organe, ki jih telo lahko pogreša ali pa se lahko obnovijo. Tako lahko darujemo ledvico, del jeter, del pljuč, del črevesa ali tkiva, je povedala in dodala, da smo lahko darovalci tudi po smrti. S tem lahko nekomu rešimo življenje. Poudarila je še, da se pri darovanju po smrti, čeprav je bil pokojni ali pokojnica v naprej opredeljen darovalec oz. darovalka, vedno pogovorijo s svojci. »Darovanja po smrti brez komunikacije z družino ni,« je zatrdila Danica Avsec. Lani so uvedli novost, da se za darovanje organov lahko opredelimo tudi preko spleta.
V trebanjskem zdravstvenem domu beležijo pet bolnikov s presajenim srcem, je povedala Elizabeta Žlajpah. Paciente pred presaditvijo in po njej ves čas spremljajo. Pri njih je potrebna celostna obravnava, kajti ti pacienti so specifični in zahtevajo večjo skrb, je še dodala.
Na vprašanje, kakšne so omejitve po transplantaciji organa, je Zdenko Šalda odgovoril, da je vsak posameznik primer zase, zato je nemogoče podati splošne smernice. »Vsekakor je potrebno spodbujati ljudi, da se vrnejo nazaj na delo. Moramo se truditi, da ti ljudje znova zaživijo polno življenje,« je povedal Šalda.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
