V petek, 17. novembra, ob dnevu slovenske hrane, so Dobrote Dolenjske v Trebnjem že drugo leto zapored odprla vrata svoje proizvodnje in organizirali številne brezplačne kulinarične dogodke v okviru projekta »Domače Dolenjsko«.

Tretji petek v mesecu novembru je tradicionalno posvečen promociji slovenskih lokalnih kulinaričnih izdelkov in širjenju zavedanja o pomenu lokalne samooskrbe, kar na nacionalni ravni država promovira tudi skozi Tradicionalni slovenski zajtrk, ki nas nasiti s kruhom, maslom, medom, mlekom in jabolkom.

V Zavodu Dobrote Dolenjske v Trebnjem, ki je lastnik blagovne znamke Dobrote Dolenjske, so za promocijo lokalnih dolenjskih domačih dobrot že drugo leto zapored na ta dan organizirali celodnevno dogajanje v okviru njihovega Dneva odprtih vrat. Dobrote Dolenjske so namreč kolektivna blagovna znamka, ki pod enim imenom in eno streho združujejo najboljše domače lokalne dolenjske kulinarične izdelke več kot 100 različnih dolenjskih proizvajalcev, kmetov, čebelarjev, vinarjev, sirarjev, sadjarjev in ostalih pridelovalcev in predelovalcev, katerih proizvodnja temelji na uporabi lokalnih sestavin. Zanimivo je tudi to, da ima Zavod poleg trgovin v središču Ljubljane in v Trebnjem, ki sta ljudem bolj znani, v istih prostorih v Trebnjem tudi lastno proizvodnjo, v kateri nastaja del izdelkov, ki se prodajajo na njihovih policah, in sicer odkupujejo surovine od lokalnih kmetov, iz katerih nastajajo slastni piškoti, marmelade, likerji, zeliščni čaji in sirupi, vložnine, omake in druge specialitete.

Ob letošnjem Dnevu odprtih vrat so dan pričeli z »Dolenjskim zajtrkom«, to je vodeno kulinarično doživetje skozi katerega obiskovalci spoznajo mnoge zanimivosti dolenjske gastronomije, seveda ob pogostitvi in pokušini različnih lokalnih dobrot. Kot so pritrdili obiskovalci, je dolenjski zajtrk v Dobrotah Dolenjske vsekakor bogatejši od slovenskega tradicionalnega, saj so poleg slovenske klasike okusili še njihove hišne specialitete, kot so medeno maslo s cvetnim prahom, zeliščno maslo, pašteto krškopoljskega prašiča, marmelade, mlečno proseno kašo s suhimi hruškami, pa tudi 85 % lešnikov namaz, ekološki jogurt iz senenega mleka, mlečni namaz iz senenega mleka, zeliščni čaj in jabolčni sok.

Pestro dogajanje so nadaljevali z vodenimi ogledi proizvodnje, študijskim ogledom »Okusi Dolenjsko!« za turistične organizatorje, agencije in vodnike, dan pa so zaključili s kuharsko delavnico, na kateri so izdelovali tradicionalne dolenjske štruklje z ocvrtimi jajci in pregreto smetano.

Barbara Jerovšek Volek iz Zavoda Dobrote Dolenjske pravi: »V Zavodu se sicer s promocijo lokalnega trga, kratke dobavne verige in razlago zgodb našega podeželja aktivno ukvarjamo 365 dni v letu, tako preko prodaje izdelkov in darilnih paketov, kot tudi z drugimi aktivnostmi, ki jih redno izvajamo; to so vodena kulinarična doživetja »Okusi Dolenjsko!« s pogostitvijo in razlago dolenjske gastronomije, ki so namenjena skupinam,  kuharske delavnice s chefom Robertom in izobraževalne delavnice, ki jih pripravljamo za otroke. A zdi se nam ključno, da enkrat letno odpremo vrata našega zakulisja, torej naše proizvodnje, in tako omogočimo ljudem ogled naše kuhinje, pakirnice in etiketirnice. Na tak način ljudem približamo tako lokalne surovine kot tudi način, kako domači izdelki nastajajo. Rezultat je vsekakor pozitiven, saj opažamo, da znajo potem ljudje domače ročno izdelane dobrote, ki so narejene iz lokalnih in naravnih surovin, veliko bolj ceniti.«

Ker je bil letošnji tradicionalni slovenski zajtrk v znamenju kruha, so v Zavodu Dobrote Dolenjske kot uverturo v Dan odprtih vrat v novembru organizirali še 20 brezplačnih izobraževalnih delavnic »Od žita do kruha« za otroke iz okoliških vrtcev in šol. Otrokom so na slikovit način predstavili celotno pot od sejanja zrna, žetve žita, mletja pšenice in pire na kamnitem mlinu, sejanja moke, izdelave kosmičev s pomočjo kosmičnika, pa do svežega kruha, ki so ga oblikovali in spekli otroci sami.

»Pomembno je, da že mlade učimo o pomembnosti lokalne pridelave in kako nastajajo domači izdelki. Mi to počnemo na slikovit in demonstrativen način. Slovenski pregovor »navada je železna srajca« kar drži, in če želimo vzgajati generacije, ki bodo cenile lokalno pridelane in predelane, neprocesirane izdelke, je pomembno te vrednote prenesti in privzgojiti že našim najmlajšim,« pove Barbara Jerovšek Volek, ki delavnice tudi izvaja.