Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

To je to ali Mokre sanje II


lokalno
25. 10. 2010, 00.00
Posodobljeno
26. 10. 2010 · 05:52
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Strinjam se, da gre pri Mokrih sanjah za dokaj nenavaden zapis in za nekatere moje znance – celo za skupek neprimernih besed, ki so blizu vulgarnosti. Ali ni današnji seks vulgaren, ali ni vse, kar ljudje pri seksu počnejo, nenavadno. Vidite, ravno zaradi tega sem napravil takšno vsebino: »odštekano« razmišljanje 61 letnika, ki zna poslušati ulico in ve, o čem se ljudje pogovarjajo in kako razmišljajo. Tema je zanimiva, predvsem pa zato, ker je tako zapisana, če bi jo zapisal kot znanstveni traktat, bi bila suhoparna. 

V meni ni strahov, da bom nekoga izgubil, da me bo nekdo razočaral, zapeljal, nimam strahu razkriti svojih misli, občutkov in seveda še kaj drugega, zato ker se zavedam vrednot, ki nas delajo človeka. Zavedam se pravil igre in se tudi ravnam po njih. Upoštevam tudi vaše izkušnje, vaš pogled – to je vaša resnica in nimam pravice zahtevati, da spremenite svoje mišljenje.

Človek se mora osvoboditi balasta – tiste prtljage, ki ga tlači k tlom in mu ne dovoli, da bi se duhovno razvijal in rasel v sebi. Če dovolimo, da nas skozi življenje vodijo vzorci in splošno veljavna pravila, se moramo soočiti z resnico, da v našem življenju ne bo sprememb. Če pa se zavedamo, da smo ljudje ustvarjalna bitja in da je naš cilj spoznati resnico nasploh, o vsem, tudi o sebi, nas čaka razcvet – renesansa duha. Za vse, kar se nam zgodi, za vse, kar vidimo in doživljamo, za vse to je kriva naša misel, ki v nas ustvarja strahove in določa nekakšna pravila obnašanja, ki naj bi bila zdaj, ta trenutek resnica. Žal pa je tako, da je lahko moja resnica drugačna od vaše, da je moj pogled na nek problem drugačen, a vsi smo prepričani v svojo resnico. Tu ne gre za to, kdo ima prav in čigava resnica je bliže resnici. Vsi govorimo resnico, svojo resnico, ki je odsev naših misli in naših izkušenj. Tu ne gre za absolutno resnico, gre za resnico danes, zdaj, v tem trenutku, kajti jutri imamo lahko drugo resnico, ker bomo imeli druge izkušnje, ki so spremenile naš pogled na prvotno. Sicer pa to ni nič pomembno, kajti prava resnica je že od nekdaj določena. Pomembna je le naša stopnja duhovnosti, naš nivo razumevanja in koliko smo usklajeni z ustvarjalnim načrtom prasile.

In še nekaj, ljubezen je res najvišje čustvo, sila, ki uravnava vse odnose. Večina ljudi ljubezen obravnava kot partnerski odnos in se v tem odnosu obnašajo po materialističnem nauku. Obnašajo se kot lastniki telesa in kot strahopetci, ki bi se tepli, ubijali, če bi nekdo ogrožal njihovo ljubezen – lastnino. Ali ni ljubezen najvišja oblika čutenja, ali ni to najvišja oblika pozitivne energije? Tisto, kar je pozitivno, ni slabo, slabe so naše misli, ker nas zaradi strahu delajo ljubosumne, posestniške, agresivne … govorim o absolutni ljubezni, o takšnem stanju duha, kjer je ljubezen vse in v takšnem stanju bi LAHKO ljubil vse ženske tega sveta in seveda se paril in z njimi imel potomce. Tu ni greha, greh in grešniki so samo odsev naših misli in zabetoniranih vzorcev, zaradi katerih gremo v pogubo. Za krščanski nauk so to bogokletne misli, ker krščanstvo zagovarja partnersko zvezo enega moža in ene ženske,  zato ker se (ha…ha…) lažje določijo dediči in razdeli premoženje.

Cenim partnerski odnos ene ženske in enega moškega: kemija je tista, ki par zbliža, ki povzroči zaljubljenost in spolne odnose, kemija je tista, ki skrbi za intenzivnost spolnih odnosov v začetni fazi partnerske zveze in to samo zaradi tega, da bi ženska sigurno zanosila in tako narava poskrbi, da se nadaljuje vrsta.

Življenje je lepo, če ga takšnega vidimo. Naše življenje ne uravnavajo in mu ne določajo kvaliteto materialne dobrine, naše življenje je odsev naših misli. Poznam reveže, ki so srečni in poznam bogataše, ki so nesrečni in nezadovoljni z življenjem, ki ga živijo. Današnji način življenja je poln pasti in težko je biti srečen. Obremenjujemo se z dualizmi, ki nam krojijo usodo: bogat-reven, lep-grd, pameten-neumen, velik-majhen, mlad-star, vesel-žalosten in še jih je. Sodobna družba ima izdelane vse vzorce, ki določajo namišljene kvalitete življenja in mi smo njihovi sužnji. Nismo svobodni – ampak jaz hočem biti in zato se trudim in kakor vidite že drugače mislim.

Ljubezen ne more biti prešuštvo. Zaljubljenost ni ljubezen, zaljubljenost je lahko ali pa ni nadgradnja ljubezni.

Močno stisnite tistega, ki ga imate radi, napijte se njegovega vonja in mirno zaspite pod belo rjuho, ki naj bo vaš topel dom. Jutri je nov dan: lep in poln radosti. Veselite  se otroškega smeha, vsakega veselja in smejte se ŽIVLJENJU, ker je večno in zato smrt z mojim jazom nima nič skupnega – umre samo nekakšna obleka, v kateri bivam in duhovno rastem. Ko pride trenutek, spremenim lokacijo bivanja in to počnem do neskončnosti. 

Poskušajte verjeti moji pravljici. Ne bo vam žal. Če iščete svobodo, se znebite bremen, ki vas tiščijo k tlom. 


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.