Restavracijo Aragvi na Tverski ulici v Moskvi so prvič odprli na vrhuncu Stalinovih čistk leta 1938, zdaj pa so jo po premoru in prenovi, ki je stala 17 milijonov evrov, ponovno odprli.

V obdobju Sovjetske zveze so jo odprli na pobudo razvpitega Stalinovega vodje varnostne službe Lavrentija Berije, in sicer za uradnike Ljudskega komisariata za notranje zadeve (NKVD), ki so ga kasneje preimenovali v KGB, kar danes poznamo kot sovjetsko varnostno-obveščevalno službo.

Restavracija je postala popularna tudi med drugimi uradniki in je kasneje v 60. letih, ko je državo vodil Nikita Hruščov in sta se represija in cenzura umirili, privabljala tudi igralce in umetnike.

Aragvi, ki je poimenovana po gruzijski reki in kjer strežejo gruzijsko hrano, so večkrat ovekovečili v sovjetski literaturi in filmih.

Njen obisk si je lahko zaradi visokih cen privoščila le elita. Obiskovalci so namreč morali plačati desetino povprečne mesečne plače, da so lahko jedli med umetniki, kozmonavti, režiserji in prvaki v šahu.

Pesnik Sergej Mihalkov, ki je napisal sovjetsko himno, naj bi navdih zanjo dobil prav v restavraciji Aragvi.

Uslužbenci tajne službe KGB so v restavraciji ponavadi slavili prihod novega sodelavca ali pa odhod sodelavca v tujino, njihove jedilnice pa so bile ozvočene. Večina osebja v restavraciji so bili upokojeni uslužbenci KGB.

Po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 je bila državna restavracija privatizirana, zamenjala je več lastnikov, leta 2003 pa je do letos dokončno zaprla vrata. Novi lastniki pravijo, da hočejo oživiti sovjetsko legendo.