Nocoj je božični večer, ki je, kot v našem intervjuju priloge Živa v Dolenjskem listu pravi g. Anton Trpin, župnik Župnije Šentjernej in dekan leskovške dekanije, prava priložnost, da dosežemo notranji mir, medsebojni pogovor, božji blagoslov in molitev. Vse to namreč naše družine in sploh ljudje zelo potrebujejo.

G. Trpina smo za pogovor povabili iz več razlogov. Letos obeležuje kar tri jubileje: 75. rojstni dan, 44 let duhovništva in tri desetletja delovanja v šentjernejski fari. Svoje življenje, delo in spomine je strnil v knjigo Življenje v srcu med Gorjanci in Krko. V šentjernejski dolini je zelo priljubljen, o čemer govori tudi naziv častni občan občine, sicer pa je Anton Trpin predvsem zaveden Slovenec in kristjan, ki svojih prepričanj ne skriva. Tudi v našem pogovoru razkrije marsikaj zanimivega, zato si ga v teh prazničnih dneh, ko je več časa tudi za branje, le preberite. Za pokušino pa nekaj njegovih odgovorov na naša vprašanja.

Kje kot duhovnik vidite največje probleme Slovencev? V materialnem smislu zdaj gotovo živimo bolje kot pred desetletji, a vendar so ljudje pogosto nezadovoljni, osamljeni, nesrečni. Vse manj je rojstev in porok, vse več ločitev…

»Svoj narod imam zelo rad. Vedno mi je bila slovenska pesem druga svetinja, takoj za vero. Problem Slovencev je naša ozkosrčnost, ljubosumnost in pretirana skrb samo za materialne dobrine. Pa tudi umanjkanje narodne zavednosti državniške drže. Slovenski pregovor pravi: Sreča ni v stvareh, sreča je v ljudeh. In to drži. Delati z veseljem in ljubeznijo. Kdor ne hodi v službo z veseljem in ne opravlja svojega dela kot poslanstvo, mu bo vedno težko. Nezdravi tekmovalni duh nas razjeda, tudi družine in zakone. Otroci so »sirotice Jerice«, prepuščeni nemilosti družbeni vzgoji, materi in očetu. Stanje se sicer nekoliko izboljšuje, vendar je veliko mladih ljudi ranjenih, ob robu življenja in stiske. Duhovnika čaka ogromno dela.«

Pred božično-novoletni prazniki so mnogim prva misel darila in ne, kako ustvariti prijetno in umirjeno vzdušje v družini, s svojimi bližnjimi, in kako se veseliti prihoda Odrešenika. Kaj menite o komercializaciji božiča in kako boste vi voščili za praznike svojim faranom?

»Priča smo razkristjanjevanju Slovenije oz. vse Evrope. To je zelo žalostno dejstvo, še posebno, ker se pojavljajo druge oblike duhovnosti in verovanja, ki so tujek našemu človeku. Moti in boli me, ker se praznovanje krščanskih praznikov spreminja v nakupovalno mrzlico in tekanje sem in tja. Čeprav danes ni dovoljeno spominjati se preteklosti ali pa vsaj tega mnogi ne slišijo radi, pa se vendar rad spominjam svojih mladih dni, Miklavža in božičnih praznikov. Bili so skromni, a notranje bogati. To so bili resnično verski prazniki. Danes je vsa vsebina izvotljena in ostala je le lupina. V pripravi na praznike v mesecu decembru me zelo moti, ker enostavno trgovci imenujejo mesec »veseli december«. Že od prvih dni decembra so vasi in mesta razsvetljena. In končno, ob samem prazniku božiču, smo že vsi vsega naveličani, tudi zunanje »čarobnosti«. Naše družine in sploh ljudje potrebujejo notranji mir, medsebojni pogovor, božji blagoslov in molitev. In sveti večeri so čudovita priložnost za vse to!

Župljanom in vsem ljudem dobre volje bi rad voščil s pesnikom A. Gradnikom (Večni studenci): »Mir naj bo pod streho to, mir, vera in ljubezen, da nadloga in bolezen vsem nam lažja bo. Še te prosim Gospodar, krst in smrt in poroko spremljaj s svojo roko, vse spremeni v božji dar«.

Celoten intervju si preberite v aktualni številki Dolenjskega lista, v decembrski prilogi Živa.