''Sveta si, zemlja, in blagor mu, komur plodiš'' (Oton Župančič)
22. april je svetovni praznik dneva Zemlje, ki ga na pobudo civilne družbe praznujejo po vsem svetu več kot trideset let. Dan Zemlje opozarja na enkratnost in neponovljivost našega edinega ranljivega planeta Zemlja, na katerem živimo. Zasnovo Dneva Zemlje je leta 1969 razvil John McConnell na Unescovi konferenci v San Franciscu. Z okoljem in naravovarstvenimi vprašanji svetovnega pomena se je ukvarjal ameriški senator Gaylord Nelson, ki je pripravil predsedniško turnejo, na kateri je s somišljeniki opozoril na resne težave pri ohranjanju naravnega okolja. Po znanih podatkih so prvi praznik Dan Zemlje praznovali 22. aprila 1970 v San Franciscu. Dan Zemlje se po letu 1970 praznuje vsako leto, število sodelujočih posameznikov, držav in organizacij, ki se medsebojno povezujejo v omrežje Earth day Network, pa narašča. Vsi Zemljani moramo stremeti k ohranjanju narave, naravnih ravnovesij in zdravega naravnega okolja, ker je zemlja naš dom.
Srce mi zaledeni ob misli, da bo nekoč konec zemlje, konec življenja na njej. A se nam tega (zaenkrat) ni treba bati, ker Zemlja v osončju kroži v zlati dobi naše galaksije. Čuvajmo jo, ker je naša. Ponosno je ovenčana s svetostjo življenja, ki kipi v naravi in v njenih danostih. Svetu bahavo sporočamo, da so gozdovi naše največje bogastvo, šele po inventuri dejanskega stanja pa bomo lahko preverili, kakšni so bili posegi v gozdove, ter, ali in koliko trajne škode so jim povzročili njihovi upravljavci. Hlepenje po dobičku je preraslo zavedanje, da smo že meseca marca porabili vse vire in bi potrebovali še vsaj dve ali tri zemlje, da bi zadostili potrebam porabe naravnih virov. Razočaran sem, ker inštitucije, zadolžene za varovanje naravnih bogastev in dobrin splošnega pomena, ne opravljajo svojih nalog po načelih trajnostnega razvoja ter vesti in poštenja. Načelo lažne 'zakonitosti' marsikdaj pomete pod preprogo hude posege v naravno okolje. Samo poglejmo naš pogled na izpuste toplogrednih plinov, na recikliranje smeti, na odnos kmetov do Nature 2000, pa odnos države do populacij divjih svinj (Sus scrofa L.) in rjavega medveda (Ursus arctos L.). Lobiji so se globoko zajedli v našo družbo (ki je postala del globalne družbe in globalizacije na vseh področjih), okrnili in skrunili so vrednote, ki so jih tisočletja čuvali naši očaki. Zanje sta bila zemlja in gozd sveta. Ropanje slovenskih gozdov bogati predvsem nekaj konkretnih slovenskih političnih in interesnih predatorjev levih in liberalnih opcij. Največje uničevanje narave in okolja pa se dokazano dogaja na Kitajskem, v Rusiji in v nekaterih prav tako komunistično socialističnih državah Južne Amerike in Afrike. Zato je za vse nas Dan Zemlje priložnost, da javnost opozorimo na okoljske in naravovarstvene probleme v skladu s pravicami Aarhuške Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah, ki je bila podpisana leta 1998 na Danskem. Konvencija je mehanizem za udejanjanje sprejetih načel Deklaracije o okolju in razvoju na konferenci v Rio iz leta 1992, ratificiral jo je Evropski parlament in jo vključil v zakonodajo, poznano kot Okvirna direktiva o vodah (Directive 2000/60/EC), ki jo je republika Slovenija ratificirala leta 2004.
Človek pripada Zemlji
"Zemlja ne pripada človeku. Človek pripada Zemlji. Vse je povezano med seboj, tako kot družino druži kri. Človek ni stvarnik tkanja življenja, ampak samo vlakno v njem. Kar naredi s tkanjem, dela tudi s samim seboj«, so misli Chiefa Seattla.
Alvaro Garcia Limero meni, »da je zemlja mati vsega in vseh«.
Mislec Cree nas je posvaril, »da ko bo posekano zadnje drevo, zastrupljena zadnja reka, ulovljena zadnja riba, bomo prišli do spoznanja, da denarja ne moremo jesti«.
Za dobrobit našega planeta bomo morali v prvi vrsti zmanjšati porabo
Kot na dlani je, da se bomo morali za dobrobit našega planeta vsi bolj aktivno vključiti v reševanje okoljskih problemov in preprečevanju njihovega naraščanja. Vsekakor bomo morali v prvi vrsti zmanjšati porabo in se prilagoditi razmeram, saj smo že v prvem trimesečju – kot je zapisano zgoraj – porabili vse naravne vire. Potrebovali bi vsaj še enega ali dva planeta, da bi zadostili apetitom trošenja naravnih virov. Rudniki litija, kadmija in vseh drugih redkih rudnin, ki so neizogibni za vetrnice in električne avtomobile in skiroje, strahotno uničujejo naravo in okolje in zdaj že milijonom ljudem v Afriki, Južni Ameriki, Rusiji, Indiji in na Kitajskem jemljejo vsako možnost zdravega in človeka vrednega bivanja in obstoja. Zato, da se s superprofiti in subvencijami za eko prehod okoriščajo zelene politično interesne mafije. Varčevanje z energijo je najbolj učinkovit način reševanja podnebnih sprememb, ohranjanja naravnih virov in skrbi za zdravo okolje. Za strpno in okolju prijazno sobivanje lahko storimo marsikaj koristnega. Na podlagi 41. člena Listine evropske unije o temeljnih pravicah (Uradni list Evropske unije C 83/399 SL2,2010/C 83/02), ki so ga sprejeli Evropski parlament, Svet in evropska komisija, ima vsak zemljan pravico do dobrega upravljanja, kar pomeni, da mora imeti tudi vpliv na izkoriščanje naravnih virov.
Odgovornosti za trajno varstvo in ohranjanje narave, naravnih dobrin in naravnega ravnovesja
Za ohranjanje vrednot našega planeta se je treba zavedati odgovornosti za trajno varstvo in ohranjanje narave, naravnih dobrin in naravnega ravnovesja, kar nam zapoveduje naša zavest in pozitivna zakonodaja, ki se marsikdaj in marsikje ne izvaja predvsem zaradi politike in interesov… in medijev, ki jim slepo služijo. Ob tem ne morem mimo upravljanja z gozdovi in divjadjo, pa tudi z vsemi živimi bitji, ki bogatijo življenje na zemlji. Sprašujem se, ali pri upravljanju z divjadjo in z njenim naravnim okoljem (gozdovi, vodotoki, kulturno krajino), resnično zagotavljamo ekološke, socialne in gospodarske funkcije vseh živih čutečih bitij in njihovega življenjskega prostora? Zlasti me skrbi, kako varujemo rastline in živali, ki jih v pravnem pogledu ščitijo rdeči seznami ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Ali dejansko za naravna bogastva in dobrine skrbimo kot to določa 74. člen ustave RS? Ali zaradi varstva planeta posvečamo Zemlji dovolj pozornosti za njeno biološko in krajinsko pestrost ter stabilnost življenjskih združb v naravi? Če bomo izhajali iz načela trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, z rastlinskimi in živalskimi vrstami, se bodo v svojem naravnem okolju, v zdravih šumečih gozdovih, ohranila drevesa in rastlinstvo ter prosto živeče živali, s čimer se bo naravno bogastvo ohranilo tudi za prihodnje rodove.
Primeri dobre prakse za varovanje naravnega okolja na Zemlji
Zaradi varovanja in ohranitve ogroženih rastlinskih in živalskih vrst opozarjam na Rdeči seznam IUCN, ki je zelo pomemben za pravno zaščito flore in faune. V Sloveniji je bil za zaščito in varovanje ogroženih rastlinskih in živalskih vrst sprejet Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (Uradni list Republike Slovenije, št. 82/2002 z dne 24. 9. 2002). Za dobro stanje planeta je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja Organizacija za prehrano in kmetijstvo (FAO) in ki vsako leto poteka z namenom ozaveščanja o pomenu gozdov za ljudi, razglasila mednarodni dan gozdov, ki ga obeležujemo vsakega 21. marca v letu. Letos je potekal na temo »Zdrav gozd za zdrave ljudi«. ZGS je v ta namen priredila osrednji dogodek na Krasu, kjer so se udeleženci po otvoritvi razstave »Sledi ognja« odpravili na pohod po pogorelem gozdu, pri čemer so se lahko prepričali, kako je ognjena ujma - kot dramatično škodljiva oblika nasilja nad naravo - uničila kraški gozd. Poudarek dogodka je bil na izpostavljenosti in pomenu zdravega gozda, ki je izjemnega, celo usodnega pomena, za zdravje planeta in dobro počutje ljudi, ter na trajnostno gospodarjenje z gozdovi. Skrbi nas lahko le, da vse to niso promocijske predstave za javnost, ki so dobro medijsko podprte.
Čebelarji so sejali semena na pogorelem Krasu
Ali se zavedamo klene misli Alberta Einsteina: «Ko bo umrla zadnja čebela, bo človek v nekaj letih izginil z obličja Zemlje«? Tudi čebelarski pristop je primer dobre prakse delovanja Zavoda za gozdove Slovenije in Čebelarske zveze Slovenije. Pohvaliti je prizadevanja ZGS, da poleg skrbnega ravnanja z gozdom, ZGS sledi naravovarstvenim trendom ohranjanja risa in sodelovanja s čebelarji. Po besedah predsednika Čebelarske zveze Slovenije Boštjana Noča se čebelarji zelo dobro zavedajo, kako pomemben je gozd za čebele. Zato so v okviru projekta »Dan sajenja medovitih rastlin« pomagali pri obnovi gozdov na Krasu, ki so jih poškodovali ali uničili gozdni požari.
ZGS skrbi tudi za individualno svetovanje lastnikom gozdov in skupinsko izobraževanje lastnikov gozdov. Skrb za zdravje našega planeta, za čisto pitno vodo in s kisikom obogaten zrak, ki ga dihamo, se odraža tudi v izvajanju tečajev gozdne tehnike, s predavanji ali ekskurzijami za lastnike gozdov, ki jih izvaja ZGS, kar so odlični primeri strokovnih praks. Vse za zdrav gozd, je načelo, ki vzbuja upanje, da bomo tudi v bodoče živeli v zdravem okolju. Pohvalno je tudi, da ZGS v sodelovanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije, Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani, Mestno občino Ljubljana in Krajinskim parkom Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib skrbi tudi za mestne gozdove, ki so pomemben element urbanega prostora, saj vsebujejo ekološke, socialne, in gospodarske funkcije gozdov
Etični kodeks slovenskih lovcev
Zaradi ljubezni do vseh živih čutečih bitij na našem planetu bi morala imeti pomembno vlogo pri naravo varstvu krovna lovska organizacija. Etični kodeks slovenskih lovcev, ki ga je s trudom in najvišjo stopnjo strokovnosti in etične zavesti udejanjil mag. Janez Černač iz Stare cerkve pri Kočevju, je bil sprejet 13. junija 1998 na občnem zboru vseh slovenskih lovcev v Novem mestu. Po svoji visoko moralni in etični zasnovi naj bi zagotavljal, da bi moral vsak lovec spoštovati načelo trajnostne rabe narave in to načelo upoštevati pri svojem rednem delu, na lovu ter pri vseh drugih aktivnostih v prostem času. Z namenom, da bi preprečili škodljiva ravnanja, ki jih s svojimi nesprejemljivimi ravnanji povzročajo posamezniki, bi moral odbor etičnega kodeksa ažurno sprejemati svoja načelna mnenja, s katerimi bi zagotovil pravilen odnos do sveta, ki nas obdaja, do zemlje, ki nas napaja. Ali to odbor etičnega kodeksa počne, ni jasno, ker v javnosti sploh ni slišati njegovega glasu (niti etičnega glasu LZS), saj očitno deluje zgolj na arbitrarnem področju. Vse to se dramatično kaže v odgovoru na vprašanje, kdo je »zaslužen« za administrativni poseg in odstre divjih svinj in medvedov. Ali sledi še pogrom nad volkovi (Canis lupus L.)?! Ni jasno, zakaj lovske organizacije niso protestirale proti odločbi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je 20. februarja 2023 izdalo odločbo, s katero dovoljuje v nekaterih loviščih izredni (neetičen) poseg v populacijo divjega prašiča v času od vročitve odločbe do 30. junija 2023. Drug primer slabe prakse ministrstva, ki je v škodo biotske raznovrstnosti Zemlje, in ki čustveno razburja javnost in našo državo v svetu prikazuje v slabi luči, pa je odločitev, da bo Slovenija do 31. decembra 2023 postrelila 230 zavarovanih rjavih medvedov.
Prekomerno izkoriščanje litija je škodljivo za planet
Zemljo načenjajo izpusti toplogrednih plinov, grobi posegi kot so dnevni kopi, premogovniki in intenzivni iskalci zlata in drugih dragih kovin. Predsednik Stellantisa Carlos Tavares je opozoril na prekomerno izkoriščanje litija, ki ga kmalu ne bo dovolj za vse tovarne polprevodnikov. Največja nahajališča litija so v Južni Ameriki (Bolivija, Čile in Argentina), sledijo Združene države Amerike, Avstralija in Kitajska. Druge države z manjšimi rezervami so Zimbabve, Brazilija in Portugalska. Pridobivanje litija in drugih kovin za električne baterije je škodljivo za planet, saj lahko povzroči degradacijo tal, pomanjkanje vode, izgubo biotske raznovrstnosti in povečanje globalnega segrevanja. Kljub temu, da litij, ki je neobnovljiv mineral, ki omogoča obnovljivo energijo – pogosto ga oglašujejo kot naslednika nafte –, si utira pot električni prihodnosti, negativno pa vpliva na okolje. Po poročanju gibanja Friends of the Earth (FoE) pridobivanje litija neizogibno škoduje prsti in povzroča onesnaženje zraka. Iz poročila gibanja izhaja, da zaradi povečanega povpraševanja, vplivi rudarjenja »vedno bolj vplivajo na okolje in ljudi, kjer poteka škodljivo pridobivanje, kar ogroža njihov dostop do vode«. Temna plat rudarjenja litija so litijeva polja ali jezerca, ki jih povzročajo različne koncentracije litijevega karbonata. Pridobivanje litija skozi uparjalne bazene je v zadnjem času postalo še posebej sporno na Portugalskem, kjer se v eni izmed občin pripravlja ustavitev rudarjenja.
Častimo Zemljo, ki je naša mati in si zasluži zdravih ukrepov
V svojem prispevku želim izključno zaradi varovanja narave in njenih vrednot glede na aktualnost tekoče problematike opozoriti tudi na škodljivo trosenje gnojevke po travnikih in poljih, ki je koktajl strupov, ter na izjemno škodljiva spomladanska kurjenja, ki smo jim priče iz leta v leto. Smrad gnojevke občutimo zlasti na Dolenjskem, kjer jo razvažajo kljub implementaciji oziroma prenosu evropske Direktive 91/676/EGS v slovenski pravni red, celo v osrčju mest ali vasi. Kurjenje v naravnem okolju predstavlja izničenje prizadevanj vseh nas za čisto in zdravo okolje. Žalostno pa je, da ne ukrepa nihče. Zaradi splošne osveščenosti v skladu s prizadevanji za primerno okolje ter za ohranitev ogroženih rastlinskih in živalskih vrst opozarjam na Rdeči seznam IUCN, ki je zelo pomemben pravni predpis za zaščito flore in faune. V Sloveniji je bil za zaščito in varovanje ogroženih rastlinskih in živalskih vrst sprejet Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (Uradni list Republike Slovenije, št. 82/2002 z dne 24. 9. 2002). Kljub vsem oviram in anomalijam pa se splača boriti za čisto naravno okolje, ki je rešitev za našo bodočnost..
Skrb za čisto naravno okolje je permanentna naloga
Slovenija je obdarjena s čudovito in raznoliko pokrajino, imamo gorski svet, srednjegorski in gričevnat svet, lepoto nižinske pokrajine in obal morja, obrežja rek in drugih vodotokov ter mokrišča. Vse to pa lahko uniči le nekaj nepremišljenih potez, zato zgolj akcija Očistimo Slovenijo ne zadošča. Skrb za čisto naravno okolje je permanentna naloga. Nikakor ne razumem ljudi, ki uničujejo naravno okolje. Čudim se mačehovskemu odnosu oseb, ki ne ukrepajo, čeprav so zadolžene in plačane za varovanje naravnega okolja in ukrepanje zoper kršilce, zlasti požigalce. Obstajajo številni predpisi s kaznimi, pa se zdi, da nihče ne jemlje stvari resno.
Prepričan sem, da so zelo nevarni požari, ki jih ljudje netijo med svojimi opravili v gozdovih ali pa na njihovih obronkih. Večkrat se je v sušnem obdobju kljub ostrim opozorilom in prepovedi kurjenja v naravi že zgodilo, da je iskra preskočila in je ogenj neukrotljivo zajel suho listje in podrast. Nastal je gozdni požar, ki ga tudi večje število gasilcev ni uspelo pogasiti. Vse čuteče ljudi pozivam, da se izogibajo škodljivih ravnanj in ne kurijo v prosti naravi.
Čuvajmo naš modro-zeleni planet, ki je naš edini dom
Planet Zemlja je radoživa, v širnem vesolju edinstvena kapljica, ki kipi v svoji življenjski radosti. Rastline, živali, ptice, gozdovi, oceani, reke, potočki, jezera, livade, robovi gozdov, kraške jame in druge naravne danosti, so naša raznolikost, ki pa smo jo pripeljali na rob propada iz lastnih zgrešenih pogledov. Z izničenjem raznovrstnosti življenja se bo voda ne samo skalila, izginila bo v svoji čisti naravni obliki. Zaradi nje bodo v bodočnosti nastale vojne svetovnih razsežnosti. Zastrupljen zrak bo uničil rastline in posledično druga živa bitja. Če pa bo onesnaževanje kontaminiralo zemljo, bodo izginile rastline in za njimi živali ter končno človek, ki je prav s svojimi genialnimi iznajdbami, zlasti izumi in orožji za vojsko, pripeljal pod vprašanj tudi svoj obstoj. Biotska raznovrstnost na našem planetu nudi poleg preživetja tudi lepoto duha.
Libanonski pisatelj in pesnik Gibran Khalil Gibran je orisal naš planetl: »Zemlja je lepa nevesta, ki za okras ne potrebuje draguljev, ki jih je obdelal človek, temveč je zadovoljna z zelenjem svojih travnikov, zlatim peskom svojih morskih obal in dragocenimi kamninami svojih planin."
Naj zaključim z mislijo bolivijskega podpredsednika Alvara Garcie Linera, ki je izjavil: »Zemlja je mati vsega in vseh«. Negujmo in čuvajmo jo!
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
