##IMAGE-2237317##

Dobrava je eden izmed največjih kompleksov ohranjenih nižinskih gozdov v Sloveniji in hkrati tudi življenjski prostor srednjega detla. Vrsta je v širšem evropskem prostoru ogrožena, pri nas pa so populacije še stabilne, sporočajo iz Zavoda RS za varstvo narave. Monitoring te ptice bodo tretje leto zapored s kolegi z Zavoda za gozdove in Društva za opazovanje in preučevanje ptic v Dobravi izvajali danes.

Ob tem iz Zavoda še sporočajo: ''Dobrava je poleg Krakovskega gozda zadnji večji ohranjeni sestoj nižinskega gozda hrasta doba in belega gabra ob reki Savi. Leži severno od Brežic in ima z obrobjem travišč značaj mokrišča. Tla so slabo propustna, površinska voda zato odteka počasi. Gozdni ekosistem je dobro ohranjen, ima raznovrstno sestavo habitatov ter različnih živalskih in rastlinskih vrst. Še posebej pomembno je to območje za ptice, saj jih tu najdemo več kot sto različnih vrst, med njimi kar 80 gnezdilcev. Med njimi tu domuje tako črna štorklja, golob duplar, kozača, pivka, belovrati muhar in srednji detel. Preživetje slednjega in nekaterih drugih vrst je povezano z ohranjanjem celovitosti gozdnega ekosistema in dobovih sestojev s primernim deležem starih dreves, v katere se sčasoma naselijo drevesne glive, ki razmehčajo les in povzroče sušenje posameznih vej in debla. Sem se naselijo mravlje, ličinke hroščev in druge žuželke, ki so hrana ptičem, v mehkejše dele debla pa si ptice stešejo gnezdilna dupla. Takšna drevesa z dupli imenujemo gozdne ekocelice in v okviru projekta LIFE »Natura 2000 v Sloveniji - upravljavski modeli in informacijski sistem« smo prav na tem območju določili sto ekocelic katere želimo dolgoročno ohraniti.

Danes pa bo v okviru aktivnosti po zaključku projekta (ta se je končal z letom 2007) izveden monitoring srednjih detlov, skladno z mednarodnim popisnim protokolom. Na predhodno določenih točkah, med seboj oddaljenih 300 metrov, bomo predvajali oglašanje detla in beležili odziv ptic.

Srednji detel je gozdna ptica stalnica, popolnoma prilagojena na življenje v hrastovih in belogabrovih gozdovih. Ozemlje določa samec z oglašanjem in bobnanjem. Kasneje si par izdolbe eno ali več dupel v deblo tik pod trosnjakom drevesne glive, kjer je les mehkejši. Konec aprila samica izleže štiri do osem jajc, sredi poletja pa so mladički že povsem samostojni.

V Dobrovi smo do sedaj našteli med 30 in 40 parov ptic. Danes pa bomo videli (predvsem slišali), če je njihova populacija še stabilna.''