Arhiv Dolenjskega lista

Arhiv Dolenjskega lista

V Upravno-kulturnem središču v Mokronogu so se ob 160-letnici njegovega rojstva in hkrati 120-letnici smrti spomnili nekdanjega sokrajana, skladatelja in pravnika Stanka Pirnata. Po spominskem pogovoru so na mokronoški sodnijski stavbi, kjer je Pirnat nekdaj služboval kot notar, odkrili spominsko ploščo.

Pobudnik spominske prireditve in mokronoški kulturnik Stane Peček je za STA povedal, da so na kratek spominski pogovor povabili zgodovinarko Dolenjskega muzeja Marjeto Bregar, predsednico društva Glasbena matica Ljubljana Veroniko Brvar, lokalnega zgodovinarja iz Pirnatovih rojstnih Štor Mateja Ocvirka in predstavnika Društva slovenskih skladateljev Tomaža Burkata.

Nastopila sta tudi Družinski mešani kvartet Strmole in šolski zbor Osnovne šole Mokronog.

Z odkritjem spominske plošče Pirnatu, ki jo je zasnoval Mokronožan Borut Dvornik, naj bi "nekako popravili krivico, storjeno z odstranitvijo Pirnatovega zadnjega počivališča, hkrati pa se ob 160-letnici njegovega rojstva poklonili skladateljevemu spominu", je dodal.

Peček je še pojasnil, da so, ko so pred tremi desetletji na mokronoškem pokopališču gradili mrliško vežico, v obzidju pokopališča prebili prehod, in ker ni nihče zanj plačeval grobnine, pa tudi zaradi nevednosti, odstranili Pirnatov grob in nagrobnik.

Prireditev, izdelavo in vgradnjo spominske plošče je denarno podprla domača Občina Trebelno-Mokronog, pogovor pa pripravila trebanjska območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.

Stanko Pirnat se je leta 1859 rodil v Štorah pri Celju in leta 1899 komaj 40-leten umrl v Mokronogu, kjer so ga tudi pokopali. Gimnazijo je obiskoval v Celju in Ljubljani, pravo je študiral na Dunaju. Kot notarski kandidat je od leta 1883 služboval v Ormožu, na Ptuju, v Ljubljani, Kranju in Brežicah. Leta 1888 so ga imenovali za notarja v Stični, leta 1895 pa v Mokronogu, kjer je umrl zaradi črevesne bolezni.

Kot gimnazijec je pel ljubljanskem stolnem koru, na Dunaju pa je bil pevovodja. Na Ptuju je kot pevovodja z dr. Grossom ustanovil Slovensko pevsko društvo in vodil čitalniško petje. Na pobudo Mateja Hubada, pri katerem se je učil glasbene teorije, je leta 1893 začel skladati. Izdal je več zborovskih skladb in priredb, nekaj njegovega glasbenega dela je ostalo še v rokopisu, je še navedla STA.