Društvo izgnancev iz Brežic je poskrbelo za prijetno druženje svojih članov, ki so bili rojeni leta 1929. Gre za člane, ki so letos stari 85 let. Teh je v društvu 10, in sicer 9 žensk in moški. Predsednica ga. Emilija Držanič jim je zaželela prijetno dobrodošlico in jih spomnila, kako so bili nekoč potrebni in koristni družbi, kaj vse so morali v življenju žrtvovati zase in za druge. Zdaj, ko ne gre več, pa se srečujemo kot enaki med enakimi, a kljub temu z vedrimi obrazi še dokaj kleni in čvrsti v prepričanju, da bo še šlo. Ne smemo govoriti, da je hudo, da se dogajajo okrog nas grde stvari, kajti lahko bi bilo še slabše, kot nekaterim že je v današnjih časih. Vsak mora živeti svoje življenje, ki je edino in enkratno. Potruditi se moramo in uživati v vsakdanjih stvareh, vzdrževati stike s vsemi, ki jih imamo in ki nas imajo radi, si pomagati, se spoštovati, paziti na svoje zdravje in si tako tlakovati pot, po kateri bomo prikorakali do devetdesetih ali celo stotih let.

Ob srečanju je bilo opaziti, kako malo je potrebno, da komu polepšaš dan, kako malo je potrebno, da koga razveseliš že s tem, da prisluhneš njegovi zgodbi. Zvedeli smo tudi zanimivosti o delu Društva izgnancev ter upokojencev, ki jih je zastopala ga. Jožica Sušin.

Razšli smo se z željo, da bi se v enakem številu še srečali, da bi jih spremljajo v bodoče čim manj nadlog in da bi jih od jutra do večera spremljal sončni dober dan, od jutra do večera nasmejan.