NASA/Sončni blog

Sončeva dejavnost sledi 11-letnemu ciklu, ko se izmenjujejo obdobja manjše in večje aktivnosti. Trenutno je Sonce v fazi t. i. solarnega maksimuma, ko je dejavnost največja. Začela se je sicer krepiti pred dvema letoma, ponavadi pa traja od tri do štiri leta, in se glede na trenutne analize zbranih podatkov še ne izteka. "V času solarnega maksimuma (...) se poveča količina Sončeve dejavnosti," je na novinarski konferenci v torek dejal direktor programa za vesoljsko vreme pri Nasi Jamie Favors. Ta okrepitev po njegovih besedah ponuja vznemirljivo priložnost, da o svoji najbližji zvezdi izvemo več, obenem pa pomeni tudi konkretne učinke na Zemljo in celotno Osončje.

Sončeva dejavnost denimo v veliki meri vpliva na pogoje v vesolju, ki so znani kot vesoljsko vreme. To ima lahko učinek na satelite in astronavte v vesolju, pa tudi na komunikacijske in navigacijske sisteme. Ko je Sonce najbolj aktivno, pa postanejo pogostejši tudi pojavi, kot je denimo severni sij, kar se je pokazalo že v zadnjih mesecih.

Maja letos je denimo ogromno število Sončevih izbruhov in izbruhov koronarne mase povzročilo najmočnejšo geomagnetno nevihto na Zemlji v zadnjih dveh desetletjih - in s tem po navedbah Nase tudi enega najbolj vidnih polarnih sijev v preteklih 500 letih. Ta pojav nastane ko nabiti delci iz izbruhov pridejo v stik z magnetnim poljem Zemlje ter sprožijo geomagnetno nevihto, ki razsvetli nebo. Čeprav je verjetnost opažanja te barvite svetlobe največja v času solarnega maksimuma, Nasini znanstveniki zagotavljajo, da jih je mogoče opaziti tudi v drugih, mirnejših obdobjih Sončevega cikla.

O polarnih sijih in o tem, zakaj smo jih lahko opazovali tudi v Pomurju, smo pred kratkim pisali tudi TU.