Ko so naše šole pred mesecem in pol zaradi preprečevanja širjenja epidemije koronavirusne bolezni Covid-19 zaprle svoja vrata, se je pričelo izobraževanja na daljavo. To pomeni poseben izziv za prav vse v šolskem sistemu: za ravnatelje, učitelje, šolarje in tudi njihove starše.

Po začetnem navdušenju otrok, da ni pouka in da gre za počitnice, so hitro ugotovili, da gre v resnici za čisto pravo šolo, za mnoge celo bolj zahtevno in naporno kot sicer. Šola na daljavo zahteva veliko samostojnega dela, kar so občutili tudi mnogi starši, zlasti mlajših osnovnošolcev, ki jim morajo pri razlagi snovi in iskanju odgovorov na vprašanja pomagati. Tudi sam šolski sistem je moral praktično čez noč narediti velikanski skok naprej. Učitelji so morali hitro spremeniti način poučevanja, se prilagoditi razmeram in ne gre brez interneta, elektronske pošte, spletnih učilnic in družbenih omrežij, da so ohranili tudi stik v živo s svojimi učenci, dijaki, študenti. Pri tem so morale mnoge šole s pomočjo donatorjev, občine in drugih hitro pridobiti dodatne računalnike in opremo, da je delo lahko čim bolj nemoteno steklo.

Seveda so nekateri zelo angažirani in pridni, spet drugi manj zagnani - to velja tako za učence kot učitelje. A kot je slišati tudi iz ust ministrice za izobraževanje Simone Kustec, so začetne, zlasti tehnične, težave mimo in so s šolo na daljavo zelo zadovoljni, je enakovredna običajnemu pouku in zaenkrat o podaljšanju šolskega leta ne razmišljajo. Šola na daljavo bo potekala do nadaljnjega - dokler bodo trajale izredne razmere. Kakšne so izkušnje v tem času, sta povedali dve ravnateljici.

Anketa staršev spodbudna

Ravnateljica OŠ Frana Metelka Škocjan Irena Čengija Peterlin pove, da so ob spremljanju dogajanja po svetu in v sosednji Italiji kaj hitro dojeli, da je zaprtje šol le vprašanje časa. »Zato smo na šoli v ožjem timu s pomočnikom in računalničarjem Igorjem Pangrčičem začeli že v tednu pred zaprtjem iskati rešitve za izvedbo izobraževanja na daljavo. Zavedali smo se, da je potrebno vzpostaviti stabilno učno okolje, ki bo enostavno za uporabo tako za učitelje kot za učence in določiti načine pridobivanja povratnih informacij od učencev,« pravi.

Pred zaprtjem šol jim je uspelo učitelje seznaniti z uporabo učnega okolja, dogovorili so se o načinih pridobivanja povratnih informacij od učencev in o načinih izvajanja izobraževanja na daljavo. Tako so lahko z veliko delovne vneme vseh zaposlenih z izobraževanjem nadaljevali takoj po zaprtju šol in po prvem tednu opravili tudi spletno anketo med starši, s katero so želeli pridobiti povratne informacije o poteku izobraževanja, o obremenjenosti staršev, ustreznosti gradiv, ... ter rezultate uporabiti za izboljšanje našega dela v naslednjih tednih. »Povratna informacija staršev je bila zelo spodbudna, saj so v odgovorih izkazali podporo tako otrokom kot učiteljem,« pove Čengija Peterlinova.

Pohvala učiteljev

»Menim, da je zelo pomembno, da učitelji k novemu načinu dela pristopajo pozitivno in motivirano ter da vsakodnevno iščejo nove oblike sodelovanja z učenci. Izjemne napore vlagajo v ohranjanje stikov z učenci, v motiviranje učencev za delo, v pripravo drugačnih oblik dela in gradiv, v nudenje kvalitetne povratne informacije učencem. Pri izvajanju izobraževanja na daljavo so uspešni in kot ravnateljica sem vesela, da so moji sodelavci,« ne pozabi na pohvalo sodelavcev škocjanska ravnateljica.

Tudi ravnateljica OŠ Bršljin Darja Brezovar je z delom prav vseh, ki sodelujejo v tej nenavadni situaciji, zelo zadovoljna. »Obrestuje se vse dosedanje delo, tako organizacijsko kot vsebinsko. Res smo se in se še bomo naučili marsikaj novega – prav vsi učitelji, vodstvo, tehnični osebje, učenci, starši,« meni in doda, da je bil prvi teden zahteven zaradi prilagajanja, na trenutke je bilo čutiti vznemirjenost, veliko je bilo iskanja poti. »Vsak naslednji teden začnemo z mislijo, da sedaj bo pa šlo tako, kot smo si začrtali. Sicer gre, a vsak dan in vsak teden prinaša nove situacije, nič ni utečenega. Prisiljeni smo v situacijo, ki nas uči strpnosti, vztrajnosti, razmislekov o racionalnih dejanjih, izrekanja čustev. Srčno upam, da nam bo nekaj tega ostalo tudi v času po koronavirusu,« želi Brezovarjeva.