V Novem mestu, kjer so se lani spominjali prihoda reda frančiškanov, ki so se pred 550 leti iz Bosne tja zatekli pred Turki, so včeraj zvečer pripravili še slovesno akademijo, na kateri je spregovoril zgodovinar prof. dr. Stane Granda.

Ta je poudaril pomembno vlogo, ki jo je omenjeni samostanski red odigral pri ustanavljanju in vodenju novomeškega šolstva. Granda je ocenil, da je posebnost novomeške sicer klasične frančiškanske skupnosti v tem, da je ta med letoma 1746 in 1870 oskrbovala "znamenito novomeško gimnazijo, ki je ena najpomembnejših v Sloveniji" in je dala slovenski kulturi, znanosti in umetnosti številne ključne ljudi.

Gre za posebno izobraževalno ustanovo, ki je Novemu mestu "v človeški in kulturni podobi dala dušo", današnji obiskovalci dolenjske prestolnice pa ne morejo mimo tega, da ne bi obiskali frančiškanskega samostana, tako njegove cerkve kot tudi "znamenite knjižnice, ki sodi med največje novomeške kulturne dragocenosti" je po poročanju STA še dejal Granda.

Frančiškanom so sicer Novomeščani ob njihovem prihodu pred 550 leti v last predali kapelo sv. Lenarta, na prostoru katere so ti zgradili kasnejšo cerkev sv. Lenarta, leta 1472 pa samostan, ki je izjemno vplival na novomeško izobraževanje in tamkajšnjo kulturo. Ustvarili so knjižnico z več kot 20.000 knjigami in številnimi inkunabulami ter izjemno dragocen arhiv. Hkrati so v Novem mestu približno 150 let vodili deško osnovno šolo in gimnazijo.

Praznovanje omenjene 550. obletnice so sicer s ciklom zgodovinskih in drugih predavanj Novomeščani začeli januarja lani, v samostanskih prostorih pa so ob koncu preteklega leta odprli še stalno razstavo o življenju in delu frančiškanov ter priredili strokovni simpozij.

Po zgodovinskih podatkih so se frančiškani v Novo mesto zatekli po turških vpadih, še posebej po vpadu leta 1469. Nekaj let pred tem je sicer skupina frančiškanov iz takratne vikarije Bosna v kraju Gradac v Beli krajini postavila samostan, ki so ga Turki omenjenega leta 1469 oropali in požgali.

Frančiškani so nato v Novem mestu sezidali samostan, o čemer priča napis z letnico 1472 nad samostanskimi vrati. Samostan je stopil v ospredje novomeškega šolstva leta 1746, ko je cesarica Marija Terezija v sosednji stavbi ustanovila novomeško gimnazijo, samostanski očetje pa so postali njeni profesorji. Ti so novomeško gimnazijo vodili do leta 1870, ko jo je prevzela država. V samostanu danes stalno živijo štirje bratje, svoj čas jih je tam bivalo tudi do 30.