Arhiv Lokalno.si

Sladka grenčica. Skrivnost priprave se skriva v dobrem domačem žganju in pravi kombinaciji rastlin. V receptu društva Sladka grenčica s Trebelnega jih je 42, nekatere z listi in cvetovi. Zdaj je čas za lapuh, trobentice in vijolice, pravi predsednica društva Darinka Zore, in dodaja: „Tu so še marjetice, kar kmalu jagodovo cvetje in listi, listi robide in lapuha in tako dalje.“

Rastline začnemo nabirati spomladi in nato vse do pozne jeseni, predvsem mlade in lepe rastline, saj imajo te največ zdravilne moči. „Ko začnemo nabirati, rastline samo dodajamo, dokler niso vse oziroma čim več. Dajemo jih v steklenice s širokim grlom, ki so najbolj primerne za namakanje. Med letom večkrat premešamo in sproti zapiramo, da tekočina ne izhlapeva. Ko so vse rastline nabrane, je treba še mešati in okoli novega leta ocedimo. Zorimo do februarja oziroma do društvenega ocenjevanja, na katerem je bilo prvo leto 12, letos pa že 36 vzorcev,“ pojasnjuje Zoretova. 

Društvo Sladka grenčica je bilo ustanovljeno konec maja 2008 in je štelo 24 članov, danes pa jih je vanj vključenih 62 tako iz občine Mokronog-Trebelno kot iz sosednje Mirne, Sevnice, celo Novega mesta. Združuje jih želja po spoznavanju zdravilnih rastlin in pridelovanje sladke grenčice. 

Ta se od originala, znamenitega „jegra“, razlikuje tako po barvi kot tudi po vonju in okusu. Zoretova pojasnjuje: „Mi imamo večinoma domače žganje, sadjevec ali tropinovec. Je pa res, da moraš veliko bolj paziti pri tropinovcu, ker je brez vonja, medtem ko ima sadjevec vonj po sadju. Če daš v tropinovec kakšno rastlino preveč, sploh če ima izrazit vonj, npr. janež, se to takoj opazi. In ker člani kar tekmujemo, kdo bo boljši, smo previdni pri določenih rastlinah“.

Društvo vsako leto organizira ekskurzijo in predavanje, povezano z zdravilnimi rastlinami. Njihov vodič na ekskurzijah in predavatelj je mag. Jože Kukman iz Trebnjega, sicer zelo znani poznavalec rastlin, ki dela v samostanu Stična in je naslednik patra Simona Ašiča. Sicer pa se člani srečujejo predvsem takrat, ko je čas za nabiranje rastlin. 

Društveni znak sestavljajo trobentica (sladko), pelin (grenko) in rožmarin (močno dišeč), člani pa so prepoznavni po zelenih majicah in rdečih kapah z logotipom društva. V svoje delo vložijo ogromno prostega časa in tudi svojega denarja, nekaj denarja pa dobijo tudi na občinskem razpisu, medtem ko je sponzorjev čedalje manj.

P. K.