Simfoniki hiteli sredi te reke
Novo mesto je sinoči, že trideseto leto zapored, proslavilo kulturni praznik s koncertom simfoničnega orkestra Glasbene šole Marjana Kozine. Sredi te reke časi hitijo, so novomeški simfoniki naslovili letošnjo prireditev in pod taktirko Mira Sajeta koncert začeli s Tako je govoril Zaratustra Richarda Straussa, nadaljevali pa s Koncertom za oboo Vincenza Bellinija s solistom, obetavnim in večkrat nagrajenim oboistom Tevžem Kupljenkom, učencem šestega razreda pri profesorju Ernestu Jazbecu.
Orkester je tudi letos izvedel dve skladbi Roka Goloba Kjer teče reka in Samota, kjer se je kot solistka predstavila nekdanja učenka novomeške glasbene šole, pianistka in pevka Ana Čop, ki študij glasbe in jazza nadaljuje na univerzi v Gradcu. Ana je poleg Samote zapela tudi El Dia Que Me Querias Carlosa Gardela. Redni del programa so novomeški simfoniki končali z Danzon No. 2 Artura Marqueza in spletom ruskih ljudskih pesmi pod skupnim imenom Kazačok v priredbi Marjana Peternela, pri kateri so se orkestru pridružili plesalci Plesnega centra Dolenjska. Za dodatek so simfoniki znova posegli po ljudskem izročilu in skupaj z mladinsko skupino novomeškega folklornega društva Kres zaigrali, zapeli in zaplesali belokranjsko Lepa Anka.
Slavnostni govornik župan Gregor Macedoni je med drugim opozoril na številne kulturne ustvarjalce in umetnike, ki so v preteklosti in v sedanjosti bogatijo slovenski kulturni prostor in poudaril vlogo, ki jo pri tem že skoraj tristo let igra novomeška gimnazija, še posebej pa je spomnil na novomeškega filmarja Filipa Robarja Dorina, ki so mu prav ta večer v Cankarjevem domu izročali Prešernovo nagrado za življenjsko delo.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
