Arhiv Štajerskega Tednika

Ptujčana, člana Čebelarskega društva Ptuj, sta edina, ki sta naziv čebelarskega mojstra pridobila v letu 2021. Sicer pa se je letos število vseh mojstric in mojstrov obrti v Sloveniji povečalo za kar 96. Mojstrski naziv je blagovna znamka, ki na trgu pomeni znak za odličnost izdelka in storitev.

SpuhljanSilvo Božičko je eden redkih čebelarjev, ki mu ljubezni do čebel nista privzgojila dedek ali pradedek. Zgodba je čisto enostavna: oče se je nenadoma odločil, da bo živel od čebel, ker drugega prihodka ni bilo. Kupil je čebele, vsi v družini so prijeli za delo, četudi je to bilo zanje nekaj novega in praktično niso vedeli, kako bi se ga lotili. Ni bilo časa za počasno spoznavanje, vse se je zgodilo na hitro in vzljubil je čebele. Od začetka je šlo za čisti posel, zadnja leta pa je zanj čebelarjenje postalo bolj hobi in dodaten vir k pokojnini. Redno je bil zaposlen na železnici, bil pa je tudi kooperant Medexa, ki je bil v bivši državi glavni odkupovalec medu in tudi izobraževalec za čebelarstvo.

Ekološko čebelarstvo vedno bolj cenjeno

Čebelarska zgodba Janeza Vertiča je podobna Silvovi, tudi sorodnika sta. Silvo danes tudi živi na Janezovi domačiji. Čebele je imel Janezov oče, ko se je rodil, so bile čebele že pri hiši, je povedal. Ko se je preselil na Mestni Vrh blizu ženine domačije, pa se je srečal s tastom čebelarjem. Čebelar se je preselil k čebelarju, s to razliko, da gre pri Janezovem čebelarstvu bolj za ljubiteljsko delo, četudi so že v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja prevažali čebele na pašo na Pohorje. Janez Vrtič danes čebelari z dvojnim sistemom čebelarstva, ima AŽ panje in nakladne LR panje. Oba čebelnjaka ima pod kontrolo in certificirana za ekološko čebelarstvo. Živi na Mestnem Vrhu, kjer v okolici treh kilometrov ni industrije, ni intenzivnih nasadov, ni nič takega, kar bi kontaminiralo rastlinje, zato ima lahko certifikat ekološkega čebelarstva. Pridelki ekološkega čebelarstva bodo vedno bolj iskani, je prepričan. Sedaj, ko ekološko čebelari, s pridelkom ne pokriva stroškov. Razlika v ceni med ekološkim in konvencionalno pridelanim medom je namreč zelo majhna. Prideluje cvetlični, gozdni in kostanjev med.

Janez Vertič je povedal, da je čebelarski mojster postal predvsem zato, ker želi to, kar se je naučil, predati drugim. To je najpomembnejše, ker s tem, ko je čebelarska dejavnost zelo popularizirana, je ljudem treba tudi marsikaj povedati. Čebelarjenje ni to, da si kupiš čebele in čakaš, kaj bo nastalo, pri tem moraš marsikaj razumeti. „Predvsem pa moraš razumeti, da moraš delati tako, kot čebele hočejo. Ljudje smo navajeni, da delamo z živalmi tako, kot mi hočemo. Pri čebelah tega ne moreš narediti. Čebela je edina divja žival, ki ni udomačena. Tudi moje in Silvovo delovanje v čebelarski organizaciji je usmerjeno v to, da bi čim več svojega znanja predali mladim čebelarjem,“ je povedal Janez Vertič in dodal, da ob spremljanju razvoja čebel zmeraj bolj spoznava, da jih ne razume in da se vsak dan znova uči od njih.

Preberite več v Štajerskem Tedniku