Noetova barka še vedno plove po odprtem morju, vendar se že čuti, da višina vode upada. Na ladji začenja primanjkovati hrane. Začenja se boj za preživetje. Lisica se nekega večera odpravi proti prostoru, kjer čepijo kure, in tam zakikirika. Mlado kuro premaga radovednost, kakšen je nočni donhuan, in se oddalji od skupine. Lisica jo pograbi in požre, nato pa se zavleče v svoj brlog z zadovoljnim vzdihom:
»Pa je res dobro, če znaš kak tuji jezik!«