Robert, Marjan, Violeta, Lojze in še kdo ... z orglicami
Sinoči se je z gala koncertom v dvorani upravno-kulturnega središča v Mokronogu zaključil jubilejni 20. mednarodni festival ustne harmonike (ah) te orglice. Koncert sta odprla orgličarja, ki sta verjetno največkrat nastopila na festivalu, mojster bluzovskega igranja na orglice Robert Ivačič iz Presladola pri Brestanici in Marjan Urbanija iz Loke pri Mengšu s svojimi Sejmarji. Čeprav sta verjetno skupaj zagodla na orglice tudi že prej ob kakšni priložnosti, pa sta na odru v Mokronogu tokrat prvikrat nastopila skupaj in navdušila med drugim tudi gosta iz Bruslja, komisarko Violeto Bulc in poslanca Lojzeta Peterleta, oba tudi orgličarja in seveda po rodu domačina iz krajev največjega slovenskega orgličarskega festivala, ki sta nato tudi sama stopila na oder.
Lojzeta Peterleta smo lahko na mokronoškem festivalu slišali že večkrat, bodisi skupaj s prijatelji iz domače vasi ali pa v solistični vlogi, medtem ko Bulčeve na festivalu med nastopajočimi do sinoči še ni bilo. Smeje se je spomnila, kako ji je Peterle podaril orglice v znak dobrodošlice, ko je nastopila komisarsko službo v Bruslju, a imela in igrala jih je že prej, nanje je igrala že kot šolarka na taborjenju v Tašaleri pa na zabavah v gimnazijskih letih. Zvok orglic jo spremljal tako rekoč vse življenje. Mokronožanom je predstavila po eno pesem iz vsakega od omenjenih obdobij, Lojze Peterle pa jo je pri tem spremljal.
Častnima gostoma je oče festivala (ah) te orglice Stane Peček skupaj s profesorjem Vladimirjem Hrovatom, ki strokovno bdi nad festivalom tudi praktično od vsega začetka, podaril prvi zvezek nastajajočega slovenskega učbenika Ali vemo kako igrati na ustno harmoniko.
V nadaljevanju koncerta je na oder stopilo še dvanajst orgličarskih skupin ali skupin, ki so imele v svojem sestavu tudi nekoga, ki je igral na orglice, med njimi pa je bilo kot vedno precej starih znancev, ki se mokronoškega festivala udeležujejo vsako leto. Za konec so vsi udeleženci skupaj pod taktirko Staneta Pečka zaigrali še ljudsko Tam dol na ravnem polju.
Za razliko od slabše obiskanih popoldanskih koncertov v Trebnjem, Krmelju, Rakovniku in na Mirni, je občinstvo zvečer že kot po tradiciji praktično do zadnjega kotička napolnilo mokronoško dvorano, prazni so ostali le skoraj vsi povabljenim pomembnim gostom namenjeni sedeži v prvi in drugi vrsti.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
