Območno združenje Rdečega križa Metlika kot humanitarna organizacija deluje preko 13. krajevnih organizacij Rdečega križa in pokrivamo samo območje občine Metlika. V okviru svojega poslanstva poleg programov , ki imajo značaj javnega pooblastila (prva pomoč, krvodajalstvo,..), izvajamo tudi tradicianalni osnovni program različnih oblik pomoči posameznikom in družinam.

1. Materialne (hrana, obutev, oblačila, higienski pripomočki, pohištvo...). V letu 2013 smo razdelili 23.605 kg hrane in 2.287 kg oblačil  med 2.187 prejemnikov.

2. Finančne (prejete vloge za pomoč pri plačilu elektrike, vode, stanovanja, študentskim domov ... 6.200 € (med 55 družin).

Finančna pomoč pri plačilu šolske prehrane (v višini 1.661 € med 21 otrok).

Finančna pomoč pri plačilu šolskih potrebščin ( v višini 3.945 € med 84 otrok).

Finančna pomoč pomoč pri plačilu letovanja (v višini 3.000 € med 11 otrok).

3. Izvedenih je bilo 17. preventivno zdravstvenih akcij, na katere se je odzvalo 910 oseb, 11 srečanj za starejše občane, program letovanja otrok, tabor, dobrodelna akcija in koncert stopimo skupaj in še veliko drugih nalog v okviru našega poslanstva.

Stanje:

Tudi letos je velika potreba po hrani in oblačilih, predvsem za starost osnovnošolcev, dijakov in študentov. Potreba paketa s hrano: vsak mesec do 200 paketov. Predvsem v zimskem času je povečana potreba finančne pomoči (kurjava, elektrika, voda ...)

Srečujemo se s posamezniki in družinami ob izgubi službe, tistimi, ki so zaposleni, pa ne dobijo rednega izplačila plače, družinami otrok študentov diplomantov, ki ne dobijo zaposlitve, enostarševske družine, mame/očetje samohranilci, med nami pa tudi starejši z nizkimi nadomestili penzijami (med 200-400 €).

Skratka, če bi kot organizacija imeli stabilen vir financiranja, bi lahko nudili več pomoči, kajti donatorska sredstva so povsem skrčena, krčijo pa se tudi sredstva razpisov za prijavljene programe.

Preko predanih aktivistov in prostovoljcev v mreži 13. KORK veliko naredimo prostovoljno (1.050 ur) , če tega ne bi bilo, bi bila slika povsem drugačna, žal pa je prostovoljno delo v Sloveniji premalo vrednoteno, ima pa izredno veliko težo in pomen. Vse to opaziš, ko si dnevno na terenu med ljudmi.

Pravijo, da upanje umre zadnje, zato upamo in si želimo, da bo bolje in to takrat, ko bodo ljudje zaposleni.