Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

V petek, 17. maja 2019, so v Jakčevem domu Dolenjskega muzeja odprli razstavo ob 150-letnici rojstva slikarja Josipa Germa. Slikarjeva čigar življenjska pot je bila tesno povezana z Novim mestom, saj je imel pomembno vlogo v kulturni zgodovini tega območja.

Josip Germ se je rodil leta 1869 v Adlešičih v Beli krajini, mladost pa je preživel v Novem mestu, kamor se je družina preselila konec 80. let 19 st. Že v času šolanja na novomeški gimnaziji je pokazal nagnjenje k samostojnemu likovnemu izrazju, zato ne preseneča da se je po opravljeni maturi, odločil za študij slikarstva. Z uspešno opravljenim sprejemnim izpitom se je vpisal neposredno v drugi letnik Akademije za likovno umetnost na Dunaju ter tako pričel svojo slikarsko pot. Ta ga je nato v želji po novem znanju in raziskovanju vodila v eno tedanjih najpomembnejših evropskih kulturnih žarišč, velemestno Prago, kjer so kot rezultat prilagajanja miljeju ter takratnim umetnostnim spodbudam, nastala njegova najbolj uglajena dela, v katerih je dosegel svojo najvišjo umetniško raven.

Na vrhuncu svoje ustvarjalne moči leta 1898 je v Ljubljani pripravil prvo samostojno razstavo, v času, ko so bile te še redkost in je to pred njim storila le še Ivana Kobilca. S tem pogumnim in samozavestnim dejanjem je uspešno opozoril nase ter zbudil zanimanje in odobravanje likovne ter širše javnosti. Odmevni predstavitvi je nato sledilo prvo večje reprezentančno in v javno namembnost pomembno naročilo Ljubljanske mestne občine, ki je Germu zaupala upodobitev zgodovinskega dogodka, ko je Ljubljano po potresu v letu 1895 obiskal cesar Franc Jožef I. Slika velikega formata z več figuralno kompozicijo, kjer v prvem planu izstopajo anatomsko pravilne, skoraj akademsko idealno obdelane postave, je vrsto let visela na ljubljanskem magistratu, danes pa jo lahko vidite na razstavi.

Nesebična domovinska ljubezen je slikarja po 16 letih bivanja v tujini privedla v domovino, saj je sprejel službo profesorja risanja na novomeški gimnaziji. Kar 32 let predanega pedagoškega dela je tako posvetil številnim rodovom novomeških gimnazijcev, med katerimi so bili tudi akterji kulturno-umetniške manifestacije, ki jo danes poznamo pod imenom Novomeška pomlad. Zaradi predanosti pedagoškemu delu je žal poredkoma nastopal v javnosti kot slikar, toliko bolj pa se je udeleževal društvenega in kulturnega življenja v dolenjski metropoli, pri čemer se je izkazal za vsestransko dejavnega človeka z več različnimi interesi in sposobnostmi ter kot vnet organizator in akter novomeške kulturne zgodovine.

Razstava je v Jakčevem domu Dolenjskega muzeja odprta do 10. avgusta 2019.