M. G., arhiv DL

##IMAGE-3767154##

»Kmetova ni lahka, bi rekel, a je lepo kmetovati, če se dela lotiš z veseljem,« je v pogovoru ob razglasitvi letošnjega najbolj skrbnega lastnika gozda na kočevski območni enoti zavoda za gozdove dejal Aleš Prijatelj iz Škrlovice pri Velikih Laščah. In enako pritrdil tudi ob podelitvi priznanj Zavoda za gozdove Slovenije za skrbno delo z gozdom iz vseh 14 območnih enot, ki je bila pred kratkim v Mariboru.

Aleš gospodari na posestvu, ki zajema 20 hektarjev kmetijskih površin, toliko jih z najemom tudi kosi, in približno 15 hektarjev gozda, v hlevu pa hrani 50 glav živine (krave dojilje, pitanci in telice). Pri vseh opravilih mu pomagata soproga, ki je tako kot on pustila redno službo, in sin. »Z živino poleti ni večjih težav, saj se pase, res pa je, da je treba včasih pregledati ograjo električnega pastirja in napoditi medveda ali volka. To z zvermi je bilo nevzdržno, upam, da se bo kaj uredilo, drugače bodo sami križi,« je potožil.

Da nadaljuje po poti, ki jo je sicer v manjšem obsegu trasiral oče, je sklenil še v letih, ko je bil zaposlen v kovinskem podjetju Riko iz Ribnice. »Prvo ali drugo leto po osamosvojitvi je podjetje tako rekoč razpadlo. Rekli so tranzicija ali nekaj takega. Dejal sem si, Aleš, treba je iskati nove priložnosti,« se je spominjal. Z leti se je s posodobitvijo strojnega parka širil, saj drugače v teh krajih ni mogoče (na večjem posestvu) preživeti zgolj od zaslužka zemlje in gozda. Na njegovih parcelah so bila pred letom 2107, ko je vetrolom močno oklestil gozd, najdebelejša drevesa v krajevni enoti Velike Lašče. Posekan les je na manjši žagi v celoti predelal. Po ujmi ni okleval, lotil se je sanacije in je v pol leta posekal 650 kubičnih metrov lesa.

»Obnove gozdov sem se v ugodni zimi lotil premišljeno. Ni bilo lahko, saj je bila lesna masa napeta, ob pogledu na podrta debla pa nisi mogel ostati miren. Skratka, delali smo tako kot vsi drugi, v nekakšnih izrednih razmerah. Pri tem sem še posebej pazil, da ne bi poškodoval okoliškega drevja in prometnic, ki jih sicer redno saniram,« je poudaril. Poleg registrirane dodatne dejavnosti žagarstva ter sečnje in spravila lesa je tudi član strojnega krožka Urban in tako pri sanaciji po vetru pomaga tudi sosedom. »Pa še nekaj šteje pri Alešu. Zelo namreč spoštuje dediščino prednikov ne le v gozdu in na kmetijskih površinah, saj skrbi za visokodebelne sadovnjake, z izjemno bodiko ob robu parcele,« ga je pohvalil Franc Dejak, vodja krajevne enote Velike Lašče. Kmetija bo šla svojo pot, saj jo bo predal sinu, ki je pred kratkim sicer šel v službo, a je, kot je dejal, z dušo in srcem vpet v to družinsko zgodbo.

Članek je bil objavljen v 50. številki Dolenjskega lista z dne, 12. december 2019.