Arhiv Lokalno.si

V Deželi kozolcev, prvem muzeju kozolcev na prostem na svetu, se je zgodilo prvo tradicionalno puljenje lana. Etno družabno društvo Draga pri Šentrupertu, Društvo podeželskih žena in deklet Šentrupertske šmarnice, Občina Šentrupert in Dežela kozolcev so se podali na lov za informacijami in sestavili zgodbo o tem, za kakšne namene se je uporabljal v preteklosti, kako je tradicionalno puljenje potekalo in kakšna je njegova vloga danes. Združili so tradicijo s sodobnostjo, si privoščili malico ob delu in uživali ob prijetnih zvokih orgličarja Janeza Kolenca.

Z namenom ohranjanja dediščine so organizatorji skupaj z obiskovalci na dogodku lan populili in vdeli v kozolec, kjer se bo sušil naslednje tri tedne. Lan je sicer ena izmed najstarejših gojenih kulturnih rastlin, ki se je razširila skoraj po vsem svetu. Več o tem, zakaj so lan sploh posejali, pa nam je zaupala Alenka Lamovšek, kustodinja Dežele kozolcev: »Zgodba je najprej povezana z imenitno zbirko kmečkega orodja na Veseli gori, za katero skrbi Dežela kozolcev. Tam so ohranjene krasne statve. Vemo, da so laneno predivo najprej spredli v niti na kolovratu, nato pa nit navijali ali previjali na motovilu, blago pa so stkali mojstri tkalci na statvah. Te imenitne statve smo želeli povezati z našo Deželo kozolcev in posejali lan. Drugi del namena sejanja pa je povezan z mlajšim fantom, ki mu je ime Lan in ta nam je povedal zgodbo o škratih, ki se pri nas zadržujejo in včasih malo ponagajajo, saj nas spremljajo tudi na vseh drugih dogodkih, ki smo jih imeli.« Puljenja lanu so se udeležili tudi tisti, ki so nam pripovedovali različne zgodbe o lanu in kako so doma tkali laneno platno, kako so z lanenimi luščinami hranili živali, kako so uporabljali lan v ljudskem zdravilstvu in podobno. »V preteklosti so znali iz ene rastline uporabiti prav vsak del, morda je bilo nekoliko bolj v ospredju tehnična uporaba lanu za platno in vrvi, a so poznali njegovo uporabnost tudi pri raznih zdravstvenih težavah, ki so jih imeli tako sami kot tudi živali. Nekateri zdravilni učinki se ponovno odkrivajo danes,« nam je še zaupala Lamovškova.

Dogodka se je udeležil tudi Mitja Berce, večji lokalni pridelovalec lana, ki ima po dolini reke Mirne na Dolenjskem posejanega polno modro cvetočega lana. »Zdi se mi pomembno pokazati, kaj so v preteklosti počeli z lanom in kaj le-ta predstavlja danes. Le tako bomo lahko dediščini dali priložnost, da bo živela z nami; oziroma vsaj njeni produkti. Tehnično bo puljenje lana in predelava res bolj muzejski primer, je pa zelo pomembno, da takšna kulturna rastlina ostaja v prostoru, ker poznamo njene zdravilne učinke. Prav tako pa se mi zdi pomembno, da gremo po znanje iz narave v preteklost. Menim namreč, da so prav ta stara znanja pomembna in še več, še kako pomembno je, da se ohranijo tudi danes,« je zaključila Alenka Lamovšek.

Dogodka se je udeležil tudi župan Občine Šentrupert Rupert Gole, ki je dejal: »Danes smo v Deželi kozolcev populili lan, vse skupaj smo hitro naredili, saj je prišlo veliko domačinov in lokalnih društev. To je tisto, kar želimo doseči z Deželo kozolcev, da preraste v koncept eko muzeja in da se vključuje lokalno prebivalstvo, kar nam je danes zagotovo uspelo in sem tega še posebej vesel.«

Poudariti je treba, da to ni dogodek, ki bi se odvil v enem dnevu, ampak bodo tradicijo v Deželi kozolcev nadaljevali, saj je po puljenju lan treba še posušiti, ga osmukati, nato pa stebla v majhnih snopih razgrnili po travniku, da se mladi. Po nadaljnjih treh tednih, ko bo lan »umlajen«, ga bodo ženske pobrale in pripravljen bo na trenje in pozneje česanje. Pri tem bodo odleteli vsi deli stebla, ostala pa bodo le vlakna. Iz teh vlaken bodo na kolovrat spredle predivo.