Pred dnevi je Marija Makuc iz Hotemeža pri Radečah praznovala življenjski jubilej, zato so ji v čast in veselje po lepi navadi za njen 90. rojstni dan prišli voščiti tudi najvišji predstavniki občine Radeče z županjo Rafaelo Pintarič, predstavniki Rdečega križa in Društva upokojencev. Ponosni so, da imajo med letošnjimi slavljenkami tudi gospo Mici, ki jo imajo Radečani še posebej radi in z veseljem še danes zahajajo k njej.

V neposredni bližini VPD oz. sedanjega Prevzgojnega doma Radeče že 58 let živi Marija oz. Mici. Ker je marsikatero soboto ob tamkajšnjem bazenu prodajala kruh, sveže pečene žemljice, pijačo in druge dobrote, je marsikdo zavil tja, spotoma ali pa namenoma, da si ob vedno gostoljubni, zgovorni in prijetni prodajalki kupi še nekaj za pod zob. Klicali so jo kar Micka iz bazena in le malokdo iz Radeč ne ve, katero gospo imamo v mislih.

Marija se je rodila v številni družini še mladima staršema Papež, kot tretja od skupaj dvanajstih otrok, kolikor jih je prišlo na svet na Potovem vrhu pri Novem mestu. Poleg nje sedaj živi le še osemnajst let mlajši brat Miha. Ostalih žal ni več. Marija je šolo obiskovala v Novem mestu, tudi pri nunah. Za osem let se je zaposlila v novomeški bolnišnici kot telefonistka v recepciji. Ko je spoznala življenjskega sopotnika Matijo in se z njim 1952 leta poročila, se je zaradi njegove službene premestitve skupaj z njim preselila v Radeče na VPD, kjer je on nadaljeval z delom paznika, ona pa je postajala vse bolj priljubljena Radečanka za gojence, hotemeško mularijo itd. Od takratnega VPD sta v najem dobila hiško ob bazenu, zraven pa še nekaj zemlje za obdelavo. Marija je občasno šla pomagati tudi na VPD, sicer pa ni imela veliko časa, saj je bilo doma dovolj dela. Skrbela je za okolico njunega doma, za vrt, njive in živali, ki so ji še danes v posebno veselje. Bil je čas, ko je naenkrat skrbela kar za trinajst prašičev. Iz VPD-ja je dobivala ostanke hrane, zanje pa morala vsako leto zrediti prašiča, težkega okrog 250 kilogramov. Ostale je prodala. Kasneje sta si z možem kupila vinograd na Dolenjskem, kamor sta rada zahajala in pridelovala dobro vino in ga uspešno prodajala. Sedaj Marija že 22 let živi sama, vendar ji ni dolgčas. K njej radi prihajajo številni Radečani, saj je kar nekaj njih kot otroke imela v varstvu, posebej pa je hvaležna, da ima v bližini dobre sosede Zahrastnikove, ki ji pomagajo pri zahtevnejših delih in na nek način bdijo nad njo.

Med mladimi je bila vedno rada, ker se je takrat tudi sama mladostno počutila, snubcev po moževi smrti pa ni marala, saj nam je zaupala, da so jo prihajali nagovarjati sami stari dedci.

Prijetno je bilo pokramljati z Mici iz bazena, ki se dobro drži, kljub temu, da je bila operirana na srcu, da ji tegobe lajša kar nekaj zdravil, a kot pravi, se ne da.

»Če bi jamrala in poležavala, bi me že zdavnaj pobralo, tako pa si vsak dan še skuham, nahranim kokoši in zajce, nekaj uredim na vrtu, kdaj tudi sama nakosim travo za živali, kar pa ne zmorem, namesto mene naredijo Rok, Bojan, Rezi...«

Rada ima kruh, meso, juho, veliko pije vodo in po nasvetu zdravnika popije tudi kakšen kozarček dobrega vina. Za njen rojstni dan so ji pripravili veselje tudi njeni nečaki in nečakinje, saj svojih otrok ni imela, pa tisti najbližji, ki so z njo tudi takrat, ko jih potrebuje. Za dobro voljo in presenečenje so ji prišli zaigrati člani ansambla Dori, čestitati pa ji je prišel tudi poslanec v DZ, Matjaž Han.

Čeprav že toliko let živi v Radečah, govorica še vedno izpričuje njeno poreklo, hkrati pa je na svoje kraje navezana tudi preko Dolenjskega lista, na katerega je naročena že 36 let in ga vsakič z veseljem prebere, da iz njega izve zanimivosti iz rodnih krajev. Iskrene čestitke!