Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
HIPERTENZIJA

Povišan krvni tlak se sam od sebe ne bo znižal


N. B.
6. 3. 2025, 00.00
Posodobljeno
12:13
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli

Tako pravi Simona Legiša, dr. med., spec. druž. med. iz Medicinskega centra Krka, s katero smo se pogovarjali o povišanem krvnem tlaku oziroma hipertenziji — diagnozi, s katero se v Sloveniji spopada okoli 40 % odrasle populacije. Hipertenzija ne boli, deluje pa škodljivo na dolgi rok, zato je poznavanje svojih vrednosti krvnega tlaka in ukrepanje ob zaznanih povišanih vrednostih ključnega pomena.

Simona Legiša, dr. med., spec. druž. med.

Za krvni tlak pogosto niti ne vemo, da je povišan. Ali smo vseeno lahko pozorni na kakšne simptome?

Skoraj polovica ljudi z visokim krvnim tlakom — vrednosti nad 140/90 mm Hg — se težav ne zaveda, ker nimajo nobenih značilnih simptomov. Za povišan krvni tlak najpogosteje izvejo ob obisku v ambulanti zaradi drugih razlogov ali ob preventivnih pregledih. Blage in neznačilne težave, ki se pojavijo občasno, so npr. glavobol, predvsem v zatilju in zjutraj, vrtoglavica, utrujenost, slab spanec, zvonjenje v ušesih, hitrejši srčni utrip, krvavitve iz nosu ali tiščanje v prsnem košu. Teh težav ne smemo zanemariti — naj nas opomnijo, da si izmerimo krvni tlak.

Kakšen je pomen rednih meritev krvnega tlaka, tudi če se počutimo dobro?

Spremljanje krvnega tlaka doma je pomemben del prepoznavanja in obravnavanja visokega krvnega tlaka. Vaš krvni tlak je lahko normalen, to je pod 140/90 mm Hg, ali pa je blago zvišan, vendar se to lahko hitro spremeni. Zato je pomembno, da krvni tlak izmerimo, tudi če se dobro počutimo, vsaj enkrat letno oz. večkrat ob že ugotovljenem povišanem krvnem tlaku. Le z rednim merjenjem je mogoče pravočasno odkriti hipertenzijo in tudi ukrepati. Zelo priporočljivo je, da krvni tlak merimo v domačem okolju, saj v ambulanti velikokrat opazimo učinek "bele halje" in je lahko izmerjeni krvni tlak višji, kot je sicer. Pri meritvah je pomembna uporaba kakovostnega validiranega nadlahtnega merilnika, uporaba ustrezne manšete in pravilna tehnika merjenja.

Katere skupine ljudi sodijo v kategorijo z največjim tveganjem?

Na razvoj primarne arterijske hipertenzije vplivajo različni dejavniki. Na nekatere ne moremo vplivati, npr. na dednost, na nekatere pa lahko: prevelika telesna teža, čezmerno uživanje soli, čezmerno pitje alkoholnih pijač, premajhna telesna dejavnost, izpostavljenost škodljivemu stresu, nezadostno uživanje sadja in zelenjave, kajenje.

Zvišan krvni tlak je zelo pogost tudi pri ljudeh s sladkorno ali ledvično boleznijo, v glavnem zato, ker imajo ledvice ključno vlogo pri uravnavanju krvnega tlaka. Zvišan krvni tlak se lahko pojavi tudi pri različnih endokrinih ali krvnih boleznih, boleznih nadledvične žleze, pri motnjah dihanja v spanju, med nosečnostjo in kot neželen učinek nekaterih zdravil, npr. pri kontracepcijskih tabletah, zdravilih proti prehladu, zdravilih za lajšanje bolečin brez recepta in nekaterih drugih zdravilih.

Ali je res, da morajo biti ženske v menopavzi še posebej pozorne na krvni tlak?

Res je, ženske v menopavzi naj bodo še posebej pozorne na krvni tlak. Pred menopavzo ženski spolni hormoni uravnavajo delovanje žilne stene in ščitijo pred mehanizmi, ki zvišujejo krvni tlak. Vendar ti zaščitni ukrepi med menopavzo in po menopavzi izzvenijo. Kot posledica upada ravni spolnih hormonov je med drugim spremenjena tudi presnova krvnih maščob, krvni tlak pa se lahko nenadno zviša. Pri skoraj polovici žensk se hipertenzija razvije pred 60. letom.

Kakšne so posledice neukrepanja pri povišanem krvnem tlaku?

Simona Legiša, dr. med., spec. druž. med.

Zaradi škodljivih učinkov na organe je visok krvni tlak eden od najpomembnejših dejavnikov tveganja za srčno-žilne zaplete. Prisotnost arterijske hipertenzije tveganje za srčno-žilni dogodek v povprečju poveča za 2- do 3-krat. Okvare organov se lahko izrazijo že pri blago, vendar dolgotrajno zvišanem krvnem tlaku. Ta škoduje žilam, srcu, možganom, očem in ledvicam ter vodi v pospešeno aterosklerozo in srčno-žilne zaplete, ki so lahko tudi usodni, npr. možganska kap, srčni infarkt, srčno popuščanje, angina pektoris, ledvična odpoved, demenca, okvare vida ... Okvare organov lahko nastanejo postopoma z leti, lahko pa se pokažejo nenadoma kot urgentna stanja.

Najpomembnejše je, da zvišanih vrednostih krvnega tlaka ne zanikamo, saj se krvni tlak sam od sebe ne bo znižal. Ljudi pozivam, da se oglasijo pri osebnem zdravniku, če sumijo, da imajo povišan krvni tlak. Ključno je namreč, da ga čim prej odkrijemo in tudi ukrepamo.

Za normalen krvni tlak je mogoče veliko narediti z zdravim načinom življenja, a to ni vedno dovolj. Kaj svetujete?

Da, veliko je možno narediti s spremembo življenjskega sloga. Ljudi z zvišanim krvnim tlakom motiviramo, da prenehajo s kajenjem, spodbujamo redno telesno aktivnost in uravnoteženo prehrano z dovolj sadja in zelenjave, t.i. mediteransko prehrano. Priporočamo omejitev uživanja predelane, hitre hrane, soli, sladkorja in alkohola. Osebam s prekomerno težo priporočamo, da z redno telesno aktivnostjo in uravnoteženo prehrano shujšajo. Obenem svetujemo dovolj spanja in obvladovanje stresa. Vendar pa pogosto to ni dovolj za odpravo vseh dejavnikov tveganja ali zadostno znižanje krvnega tlaka, zato se osebni zdravnik slej ko prej odloči za dodatno zniževanje zvišanega krvnega tlaka z zdravili. Pomembno je, da njegova navodila natančno upoštevamo, prav tako naj bo posameznik z zvišanim krvnim tlakom vključen v načrtovanje obvladovanja krvnega tlaka in naj sodeluje s pogostimi meritvami krvnega tlaka v domačem okolju. Zelo pomembno je sodelovanje in pogovor z zdravnikom, da dosežemo želeni učinek terapije in seveda želeno vrednost krvnega tlaka, ki posameznika najmanj ogroža za srčno-žilne bolezni.

Na voljo so različna zdravila, vsa so dokazano učinkovita in varna. Razvoj v medicini in farmaciji pa je omogočil tudi kombinirana zdravila, v katerih je več različnih učinkovin, jemljejo pa se le enkrat na dan, kar je za paciente enostavneje.

Ali z jemanjem zdravil lahko kadar koli prenehamo?

Seveda, ob določenih akutnih boleznih, npr. okužbah, dolgotrajni slabši pokretnosti zaradi stanja po operacijskih posegih, poškodbah, akutnem poslabšanju kroničnih stanj ipd., je možno, da se krvni tlak tako zniža, da lahko začasno ukinemo predpisana zdravila za zniževanje krvnega tlaka in jih ponovno uvedemo, ko pozdravimo akutno bolezen oziroma, ko se krvni tlak ponovno zviša. Krvni tlak se lahko zniža tudi, če znižamo telesno težo. To je med nefarmakološkimi ukrepi pravzaprav najbolj učinkovit ukrep.

Kaj se lahko zgodi, če sami prenehamo jemati zdravila?

Če prenehamo jemati zdravila za zniževanje krvnega tlaka brez posveta z zdravnikom, se bo krvni tlak ponovno takoj zvišal, saj učinek zdravil izgine in bomo zopet bolj ogroženi za vse srčno-žilne zaplete. Dlje časa, ko je krvni tlak previsok in višji kot je, večja je nevarnost zapletov, zato je pomembno dosledno upoštevanje navodil zdravnika. Ena od glavnih težav pri zniževanju visokega krvnega tlaka je namreč slabo sodelovanje pacienta pri zdravljenju.

Kakšna je po vašem mnenju splošna ozaveščenost o povišanem krvnem tlaku? Menite, da ga pacienti jemljejo dovolj resno?

Menim, da se z ozaveščanjem ljudi o škodljivostih povišanega krvnega tlaka odkrije več posameznikov, ki imajo povišan krvni tlak. Še vedno pa je splošna ozaveščenost ljudi slaba, saj se manj kot polovica ljudi s hipertenzijo zaveda svoje bolezni, ukrepa pa jih le polovica. Še bolj zaskrbljujoče pa je, da ima med temi, ki ukrepajo, dobro urejen krvni tlak le okoli tretjina.

V Sloveniji imamo zelo dobre preventivne programe za odkrivanje srčno-žilnih bolezni. S pomočjo referenčnih ambulant, ki so v pomoč pri zgodnjem odkrivanju bolezni in s preventivnimi centri, ki izvajajo delavnice in individualna svetovanja, zgodaj odkrivamo, ustrezno ukrepamo in svetujemo pri zmanjšanju dejavnikov tveganja ter nudimo pomoč pri spremembi življenjskega sloga.

Po mojih izkušnjah nekateri posamezniki zelo resno jemljejo povišan krvni tlak, redno opravljajo meritve v domačem okolju in se posvetujejo o vrednostih krvnega tlaka v ambulanti. Udeležujejo se tudi preventivnih programov v referenčnih ambulantah in redno jemljejo predpisano terapijo. Po drugi strani pa nekateri zanikajo, da imajo previsok krvni tlak, se ne odločijo za obisk zdravnika ali preventivni pregled oziroma ne jemljejo redno zdravil, s tem pa ogrožajo svoje zdravje.

Priporočljivo je, da se vsi, ki že jemljejo zdravila, enkrat na leto oglasijo pri osebnem zdravniku ali pri diplomirani medicinski sestri. Tam bodo preverili laboratorijski izvid, opravili meritve krvnega tlaka in drugo, kar predpisujejo smernice, ter ocenili morebitne druge dejavnike tveganja za srčno-žilne zaplete. Na podlagi tega lahko potem tudi pravočasno ukrepajo, če je to potrebno.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.