Arhiv Štajerskega Tednika

In prav slednja pot je za Slovenca še najbolj realna. V naši deželi je namreč številko otrok za posvojitev omejeno; na leto se »samo« okrog deset slovenskih otrok odda v posvojitev.

Pari, ki bi si radi uresničili željo po družinskem življenju, tako največkrat poskušajo posvojiti otroka iz Rusije, Ukrajine in afriških držav. To je storilo tudi nekaj znanih Slovencev; modna oblikovalka Maja Štamol Droljc je dve deklici posvojila v Gvineji Bissau, smučarski skakalec Robert Kranjec je tudi posvojil deklico iz Afrike. Posvojitev s tega kontinenta je uspela še igralkama Ani Dolinar in Barbari Cerar. Tudi podjetnika Helena Kodrič Mori in Smiljan Mori sta posvojila otroka iz druge države.

Kdaj otrok sploh sme v postopek posvojitve

V posvojitev se sicer sme dati samo otroka, katerega starši so po njegovem rojstvu privolili v to, in sicer pred centrom za socialno delo ali sodiščem. Za otroka, ki še ni dopolnil osem tednov starosti, pa morajo privolitev po osmih tednih starosti otroka potrditi, sicer privolitev nima pravnega učinka. V posvojitev se sme dati tudi otrok, katerega starši so neznani ali že leto dni ni znano njihovo prebivališče, ter otrok, ki nima živih staršev.

Otroka, ki izpolnjuje naštete pogoje, nato center za socialno delo vpiše v centralno zbirko podatkov o otrocih, ki potrebujejo posvojitev.

S posvojitvijo prenehajo pravice in dolžnosti otroka do njegovih staršev in drugih sorodnikov ter pravice in dolžnosti staršev in sorodnikov do njega.

Kaj je enostranska posvojitev

Preberite več v Štajerskem Tedniku