Arhiv NTRC

Pred časom se je na naše uredništvo obrnila Irena Bregar iz Celja, ki jo moti odnos nekaterih krajanov do okolja, v katerem živijo. Med drugim je zapisala: »Odrasli pogosto nimajo odnosa do čistega okolja. Soseda je zelo fina gospa, ampak če so zunaj pred vrati smeti, jih ne pobere. Tudi kartone nasloni kar ob smetnjak, namesto da bi jih vrgla vanj.« Gospa Irena je kritična tudi do pomanjkanja bontona pri nekaterih ljudeh. »Razpisati bi se morali tudi o pljuvanju po tleh, predvsem po pločnikih. Verjetno osebe, ki to počnejo, sploh ne vedo, da to ni sprejemljivo,« je še opozorila. »Če bi vsi pazili na čistočo v svojem okolju, bi bile stanovanjske soseske veliko prijetnejše. Tudi če bi kdaj pobrali kakšno plastenko in papir. Vzgoje ne rabijo samo mladi, ampak tudi odrasli,« je še poudarila.

Simbio: poostren nadzor bo končan, ko bo cilj dosežen

Delavec Simbia je v prvem tednu poostrenega nadzora vse, ki jih je opazil pri nepravilnem odlaganju odpadkov, najprej opozoril in poučil o pravilnem ločevanju. V naslednjih stopnjah nadzora se mu bodo pridružili tudi pristojni inšpektorji, ki lahko v primeru ponavljajočih se kršitev izdajo plačilne naloge – sto evrov za fizične osebe in 400 evrov za pravne. »Naši delavci na terenu spremljajo dogajanje in opozarjajo posameznike, ki nepravilno odlagajo odpadke, ter jim nudijo nasvete glede pravilnega ločevanja,« so pojasnili v podjetju Simbio. Gre za preventivni pristop, s katerim želijo ozavestiti in izobraziti prebivalce o pravilnem ravnanju z odpadki. »Naš delavec je zelo dosleden in po potrebi opravlja nadzor tudi ponoči, kar se je že izkazalo za učinkovito. Primer tega je Trubarjeva ulica, kjer je od četrte ure zjutraj nadziral nadzemnico, da bi izsledil občana, ki je redno odlagal odpadke zraven zabojnikov pred odhodom v službo,« so povedali. »Nadzor je del stalnih prizadevanj za čisto in urejeno mesto. Poostren nadzor bo končan, ko bo cilj – čista in urejena okolica zabojnikov – dosežen,« so poudarili.

Kako ravnati s kosovnimi odpadki?

Veliko prebivalcev ne ve, da lahko kosovne odpadke brezplačno pripeljejo v zbirne centre Simbia v Bukovlžak, Braslovče, na Polzelo, v Prebold, Vojnik, na Vransko ali v Žalec. A so tudi takšni, ki dobro poznajo te možnosti, a se jim ne ljubi zapeljati v bližnji zbirni center, saj jim je odpadke najlažje odložiti kar ob bližnji zabojnik. To seveda ni primeren odnos do narave in lokalnega okolja, v katerem živimo kot skupnost. »Odjemna mesta, kot so nadzemnice, so namenjena plastični in kovinski embalaži, biološkim odpadkom, mešanim komunalnim odpadkom, papirju in steklu,« so pojasnili v podjetju Simbio. Za kosovne odpadke, električno in elektronsko opremo, gume, velike veje in manjše količine gradbenih odpadkov so urejeni zbirni centri skladno s predpisano infrastrukturo za ravnanje z odpadki v Sloveniji. »Poleg tega imajo prebivalci možnost brezplačnega odvoza kosovnih odpadkov do enega kubičnega metra, kar lahko naročijo na spletni strani Simbia,« so povedali. »Odlaganje kosovnih odpadkov ob zabojnikih ni dovoljeno in predstavlja prekršek,« so ob tem še enkrat opozorili.

Najpogostejše napake pri odlaganju odpadkov

Pogoste napake vključujejo odlaganje nevarnih in gradbenih odpadkov med mešane komunalne odpadke, odlaganje bioloških odpadkov v plastičnih vrečkah, nepravilno odlaganje plenic in plastičnih izdelkov v zabojnik za embalažo, iztrebkov in kamnov v rjavi zabojnik, kartona v rumeni zabojnik, keramike v zabojnik za steklo ter nepravilno odlaganje baterij med mešane komunalne odpadke, kar povzroča nevarnost požarov, so pojasnili v Simbiu. Sicer pa v podjetju menijo, da je osveščenost o pravilnem ločevanju odpadkov precej visoka. »Težave povzroča manjši del prebivalstva, ki z nepravilnim odlaganjem in ločevanjem odpadkov kvari urejenost mesta in otežuje nadaljnjo obdelavo odpadkov,« so opozorili. »Če kdo na primer odloži vrečko poleg zabojnika, to spodbuja druge k enakemu ravnanju, saj se zdi, kot da je zabojnik poln. Rezultat so vrečke, ki jih raztrgajo živali in veter, ki odpadke raznaša naokoli, kar onesnažuje okolico,« so dodali. Ob tem so še poudarili, da lahko neustrezno razvrščeni odpadki onesnažijo celotno vsebino smetnjaka, kar otežuje reciklažo.

Prelaganje odgovornosti

»Po naših opažanjih neustrezno ravnanje z odpadki pogosto izhaja iz prelaganja odgovornosti,« so pojasnili v podjetju Simbio. Težava je bolj izrazita v večstanovanjskih objektih, kjer se odgovornost za pravilno ravnanje z odpadki porazdeli. Pri posameznih hišah je teh težav veliko manj, saj je odgovornost za odpadke v zabojnikih jasna, so pojasnili. Čeprav raziskave kažejo, da večina občanov prepozna pomen pravilnega ločevanja odpadkov in zna ločevati osnovne vrste odpadkov, je pri ravnanju pogosto drugačna slika. »Ločevanje zahteva spremembo navad, ki posamezniku ne prinašajo neposrednih koristi, zato so potrebni dolgoročni napori, da se vrednote in vedenje prebivalstva spremenijo v korist okolja,« so poudarili. »Dokaz, da za slabo ravnanje z odpadki ni kriva slaba obveščenost, so otroci v vrtcu, ki vedo, kam gredo vsaj osnovne vrste odpadkov, kot so papir, steklo in biološki odpadki, in ki vedo, da naštetega ne odlagamo na tla ali ob zabojnikih,« so dodali.

Foto: Andraž Purg, LJ, IT

Preberite več v tiskani izdaji Novega tednika, ki je izšla danes, 21. 11. 2024!