Pohod po Krekovih poteh že osmič okoli pušeljca Dolenjske
Tretja sobota v maju je v koledarju Turističnega društva Šentjanž že vsa ta leta rezervirana za pohod po Krekovih stezicah in tudi letos se niso hoteli vrli organizatorji izneveriti tradiciji, navkljub temu, da je Zofka pokazala svoj pravi obraz. Deževja je bilo ravno toliko, da je vplivalo celo na nekoliko spremenjeno traso, speljano po hribih in dolinah tega prelestnega predela Dolenjske, ki ga je Janez Evangelist Krek, ko je med sprehodi do obisti spoznal te kraje, poimenoval Šentjanž "puš'lc Dolenjske".
Zdravko Remar, bivši predsednik šentjanškega turističnega društva, se je zahvalil Francu Bebru, ki bo 3. septembra praznoval že 90. rojstni dan in ni manjkal še na nobenem pohodu (vsako leto pa ga videvajo na pohodih tudi izgnanci, ko hodijo od Šentjanža do Telč in potem še od Telč do Bučke), da jim je predlagal delno spremembo poti, da so se izognili blatu.
Dež je vendarle močno oklestil vrste pohodnikov: v Šentjanžu pri gostilni Repovž, kjer so se pogreli s čajem, smo jih našteli le 15; preden so krenili pa jim je najstarejši "kaveljc" Bebar prebral (brez očal!) nekaj misli o pomenu pozitivnega razmišljanja.
Izrazil je prepričanje, da je ravno v takšnem pogledu na svet, ko si vsak dan prizadeva pozitivno razmišljati, da prevladujejo dobra misel nad slabimi, iskati tudi odgovor na vprašanje, od ima še vedno takšno moč in vitalnost. Kar nekoliko škoda je, da je na koncu povedal, da mu je te zaupala vedeževalka iz Maribora, s katero je pogosto na zvezi!
Pohodniki so izpred mogočne župnijske cerkev Janeza Krstnika krenili na okrog 20 km dolgo pot, ki jo izurjeni pohodniki lahko prehodijo tudi v štirih urah, ti, ki gredo na pot predvsem zaradi druženja in imajo več vmesnih postankov, pa praviloma potrebujejo kakšno uro dlje.
Tokratni pohodniki so se prvikrat zaustavili na Murncah pri spominskem obeležju domačima junakoma, Milanu Majcnu in Jančiju Mevžlju, ki sta se v začetku okupacije naših krajev leta 1941 tako srdito, dobesedno do zadnjega diha upirala mnogo številčnejši nemški vojski in policiji, da je nemški komandant ukazal, po neenaki bitki, Milana in Jančija, ki sta se borila proti izseljevanju Slovencev, pokopati z vojaškimi častmi!
Po minutah novejše zgodovine so se potniki povzpeli na najvišjo točko pohoda - na 721 m visoki Leskovec, ki ga je Turistična zveza Slovenije leta 2005 proglasila za najlepšo hribovsko vas v Sloveniji. Tako kot je tamkajšnja cerkev Žalostne Marije Božje vredna ogleda, vsaj v enaki meri velja za srednjeveško romarsko cerkev na Brunku, kjer so nekateri pohodniki še drugič "padli" pod križem, večina pa pod pezo že druge obilne malice s tekočimi dodatki.
Za 10 evrov startnine jih je na cilju v Šentjanžu čakal še golaž, tako da so zlahka dočakali večerjo doma, nekateri so jo verjetno tudi preskočili, od obilja zaužitih dobrot, ki so jih ponudili domačini.
Mimogrede: Šentjančani pa premorejo tudi krajšo pot po Krekovih stezicah, ki vzame obiskovalcem teh krajev le poltretjo uro, seveda pa tudi za to inačico ponujajo vodenje s pomočjo lokalnih turističnih vodnikov.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
