Arhiv Štajerskega Tednika

Največ podzemnih zbiralnic je v prestolnici. Nameščati so jih začeli leta 2007, so povedali v javnem podjetju VOKA Snaga. „Do zdaj smo 9.000 klasičnih zabojnikov nadomestili s podzemnimi zbiralnicami na več kot 80 lokacijah, s tem pa močno izboljšali kakovost življenja in prometno varnost. Podzemne zbiralnice praznimo manj pogosto kot klasične zabojnike, zato se smetarsko vozilo na lokaciji ne ustavlja tako pogosto kot pri klasičnih zabojnikih. Čeprav so podzemne zbiralnice za razliko od klasičnih za nekatere uporabnike bolj oddaljene in vzamejo več časa za odlaganje odpadkov, smo z njimi dosegli boljše higienske razmere, uredili težave s pogosto menjavo poškodovanih zabojnikov in z dostopnostjo zbirnih mest sprostili javne površine. Podzemne zbiralnice so se izkazale kot učinkovit del sistema ravnanja z odpadki. Vsako leto vgradimo po tri nove sete v središču mesta. Ob začetku projekta (2007) smo skupaj z Mestno občino (MO) Ljubljana določili smiselno območje, kjer bo zbiranje komunalnih odpadkov v podzemnih zbiralnicah predstavljalo učinkovito rešitev. To je območje mestnega središča. Mikrolokacijo določimo na podlagi terenskih ogledov in jo uskladimo s soglasodajalci, pristojnimi mestnimi oddelki in Zavodom za varstvo kulturne dediščine.“

Večja prostornina, manj smradu in glodavcev

Tudi Celjani so s podzemnimi zbiralnicami zadovoljni.

Preberite več v Štajerskem Tedniku