© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Pismo in pošta s pismonošo


lokalno
Za vas pripravil Jože Pečnik
11. 10. 2016, 10.05
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

_t__1_.jpg
Arhiv Lokalno.si
_t (1)
_t__4_.jpg
Arhiv Lokalno.si
_t_000.jpg
Arhiv Lokalno.si

Potreba po posredovanju sporočila, pisma, je stara toliko, kot je zavedanje človeka, da živi v skupini z drugimi ljudmi. Ob tem lahko rečemo, da sega zgodovina pošte, dejanja, da nekomu nekdo ponese tvoje sporočilo, že v prazgodovino, verjetno v obdobje, ko je človek živel še v jamah.

Če pogledamo današnje prenašanje sporočil in blaga na večje razdalje od kraja bivališča pošiljatelja, se sam princip ni bistveno spremenil.

Predhodniki današnjih poštarjev na motorjih ali avtomobilih, redko že peš, so bili v samem začetku naključni sli, kasneje že najeti tekači in še pozneje konjeniki, ki so prenašali sporočila in blago na ozemlju bivanja pošiljatelja.

Najstarejše ohranjeno napisano pismo je staro 4000 let. Prve organizirane pošte segajo v obdobja starih civilizacij Egipta, Kitajske, Perzije, kjer je bila pošta organizirana s stalnim omrežjem poštnih postaj na katerih so konjeniki zamenjevali utrujene konje.

Znana nam je legenda o maratoncu, ki je prenesel ustno sporočilo o zmagi Atencev nad Perzijci na Maratonskem polju. Poštno povezavo med mesti so reševali tudi z izurjenimi poštnimi golobi.

V času bojnih pohodov Aleksandra Makedonskega v Mali Aziji in Indiji so poštni golobi pogosto potovali s sporočili proti domu, saj vsi vemo, da je domotožje vojakov bil vzrok, da se je tako uspešen pohod končal slabo.

Tudi na našem ozemlju so potekale pomembne poštne poti z Baltika do Jadrana in naprej po Sredozemlju. Vsem je znana jantarjeva pot, po kateri ni potoval le jantar kot dobrina, ampak tudi sporočila, predvsem pa s pripovedovanjem popotnikov znanje in miselnost na tem prostoru živečih ljudi. Tu je potrebno omeniti Ilire in Kelte, ki so dodobra v svetovno zgodovino umestili našo Dolenjsko, Novo mesto - mesto situl ( situla – lepo okrašena darilno vedro ), ki v sedanjem času turizma v svetu postaja želena zgodba nas vseh. Vse te dogodke preteklosti kot sedanjosti lahko štejemo k pošti saj brez sporočil ne bi bilo toliko vedenj o nas samih.

Srednjeveško Novo mesto, Gutenberg, je imelo dobro organizirano povezavo proti Ljubljani, Brežicam, Karlovcu. V takratnem skupnem kraljestvu je bilo to nuja, potreben razumen dejavnik z opravičljivimi stroški deželnih vlad. Državna pošta je kasneje postala pomembna inštitucija koristna trgovini, obrtništvu, vojski in nasploh meščanom. Kmetov se je dotaknila le slučajno, ker niso imeli ne denarja in ne potrebe potovati ali pošiljati blaga na večje razdalje.

Pomen hitrega prenašanja sporočil se je povečal v naših krajih s pogostimi turškimi vpadi. Da Turek prihaja, je bilo najhitrejše sporočilo sporočeno s kurjenjem grmad na hribih. Ob teh grmadah so bili stalno prisotni čuvaji in sli, ki so sporočilo o moči sovražne vojske prenašali naprej po deželi.

Korenite spremembe v pošti je izvedel cesar Maksimiljan I. V njegovem času je so bile poštne postaje s konji in tekači bili razporejeni v oddaljenosti 30 km. Uslužbenci so bili plačani in povrnjen jim je bil strošek vzdrževanja konja. Takrat so se na že bolje oskrbovanih cestah pojavile poštne kočije diližanse.

Z razvojem pošte so se množili tudi cestni ropi roparjev, kar je pomenilo izsekavanje obrobja cest. Najbolj je znan rop sedemnajstih roparjev v Podgradu, ko so odnesli skrinjo z denarjem. Iz teh časov tudi ime kraja Ravbarkomanda pri Postojni.

In danes. Preplavljeni smo z različnimi sporočili. Radio, televizija, elektronska pošta nam preko številčnih satelitov prinašajo v naše domove toliko sporočil da »glava boli«.

Kaj pa golobi pismonoše. Le redki veste, da je še v letu 1895 s podstrešja naše občinske stavbe takratni tajnik glavarstva pošiljal golobe pismonoše proti Trebnjemu, Grosuplju, Ljubljani, Celju, Gradcu in da so od tam leteli v golobnjak na občini. Pa danes? Govori se o golobih – podganah in nihče ne razmišlja zakaj. Ja, zaradi popacanega človeka s hrano in hrano, ki jo pušča okoli sebe.

Ja, v zgodovinskih obdobjih človeka so odigrali pomembno vlogo pri prenašanju sporočil. Ob tem želimo povedati, da golob pismonoša leti v svoj golobnjak in le v to smer lahko nese sporočilo, pismo. Če si želita fant in dekle pošiljati zaljubljena pisemca, morata imeti vsak svojo jato pismonoš, si jih od časa do časa fizično izmenjati, da ta pošta učinkovito deluje. Vse ima svoj zato. Tudi golobja pošta. Da so golobi zaslužili kar 32 najvišjih odlikovanj med živalmi gre gotovo zasluga njihovi pameti in vztrajnostnem letu. So neverjetni borci, vdani skrbniku in navezani na golobnjak z vonjem, tresenjem, lego po soncu in magnetizmu. V zadnjem času so dognanja pokazala, da s 99 odstotno natančnostjo določajo telesne tumorje.

Tako smo preleteli zgodovino pošte, v času svetovnega dne pošte, 9. oktobra.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.