V sredo, 20. februarja 2019, smo v Stolni cerkvi sv. Nikolaja v Novem mestu prisluhnili prvemu izmed koncertov v ciklu Novomeškega sakralnega abonma. Predstavila sta se nam sopranistka Theresa Plut in organist Gregor Klančič.

S tem projektom je v Novem mestu zapihal svež glasbeni veter. Zahvala gre ustanoviteljema: Zavodu Friderik Irenej Baraga in Konservatoriju za glasbo Jurij Slatkonja. Ljubitelji sakralne glasbe smo tako pridobili niz brezplačnih a vrhunskih koncertov. Greh bi bil, da se jih nebi udeležili v čim večjem številu.

Prav nič prazna pa ni bila cerkev ob prvem koncertu Novomeškega sakralnega abonmaja. Theresa Plut in Gregor Klančič sta nam za prvi koncert pripravila raznovrsten prerez sakralnih del za sopran in orgle. S petnajstimi deli sta nas popeljala v čas od baroka pa vse do današnjih dni.

Svoj nastop sta pričela z delom Canite tuba mlade skladateljice Katarine Pustinek Rakar, katere delo je vedno bolj vidno in priznano v mednarodnem prostoru. Nedavno je postala nagrajenka mednarodne Fundacije Adkins Chiti – kjer je bila med 420-imi glasbenimi deli skladateljic iz 196 držav izbrana v krog 10 finalistk. Njena dela izvajajo številni uspešni poustvarjalci. Sopranistka je v tem delu pokazala svojo vrhunskost tako v lebdenju v višinah kot močnem in lepo izraznem petju v nižinah.

Baročnem skladatelju Antoniu Vivaldiju (1678-1741) in delu Gloria smo v tej cerkvi že prisluhnili, vendar pa je zaradi veličine slednjega bilo popolnoma razumljivo, da sta izvajalca v svoj program uvrstila tudi sopransko arijo Domine Deus in jo izvedla v vsej njeni mogočnosti. Všeč so mi bila pevkina dolga fraziranja brez nepotrebnih vdihov in mirnost pri izvajanju …

Program se je nadaljeval v baročnem stilu, saj so si sledila dela Johanna Sebastiana Bacha (1685-1750). Baročni skladatelj, ki ga je nesmrtnega naredila šele izvedba Janezovega pasijona leta 1833, je napisal celo zbirko koncertov, kantat, suit, oratorijev, preludijev in fug – skratka glasbe, ki ji ni primere ne po razsežnosti in še manj po umetniški vrednosti. Mi smo prisluhnili trem njegovim mogočnim stvaritvam: dvema deloma za sopran in orgle: Quia respexit iz Magnificata, Bist du bei mir ter delu za orgle solo Wachet auf, ruft uns die Stimme.

Sledila je sopranska arija v f-molu Vidit suum dulcem natum Giovannija Battista Pergolesija (1710-1736). Tudi slednji je postal slaven šele po smrti. Zanj bi lahko rekli, da je v našem prostoru še vedno bolj na stranskem tiru, večkrat izvajano je le delo Stabat mater. Delo je razdeljeno na dvanajst stavkov, vsak pa je poimenovan po začetnem tekstovnem verzu. Šesti stavek predstavlja arijo Vidit suum dulcem natum.

Organist Gregor Klančič je svoje mojstrsko igranje pokazal že v delu Wachet auf, ruft uns die Stimme Johanna Sebastiana Bacha. Z delom Stanka Premrla (1880-1965) Ti, o Marija, pa nas je z variacijami za orgle opozoril, da se tudi slovenska dela lahko postavijo ob bok tujim skladateljem. Prav Premrl je z uporabo modernejših kompozicijskih sredstev odločilno vplival na razvoj slovenske cerkvene glasbe, Gregor Klančič pa jih je z odličnim igranjem le še povzdignil.

S Tomčevo Zdravo Marijo sta nas izvajalca vpeljala v svet molitve. Izvedla sta jo umirjeno, popolnoma čisto in nežno. Delovala sta kot suveren, uglašen par, to mirnost in polnost pa sta prenesla na poslušalce. Tudi skladbi Marija je po polju šla in Marijinemu srcu sta zveneli prepričljivo, intonančno točno. Pohvalila bi tudi pevkino dikcijo. Niti za trenutek nas ni pustila v negotovosti. Matija Tomc (1899-1986), ki je bil v svoji mladosti zelo povezan z Novim mestom, bi bilo nad izvedbo njegovih del zagotovo navdušen.

Léon Boëllmann (1862-1897) je bil francoski skladatelj in organist. Delo organista je opravljal v cerkvi sv. Vincencija Pavelskega v Parizu prav do svoje prerane smrti. Za njegov opus ne moremo reči, da je velik in raznolik, saj so vsa njegova dela pisana za orgle. Najbolj znana kompozicija je Suite Gothique. Njenemu tretjemu stavku Priere a Notre Dame v As duru pa smo prisluhnili tudi mi izpod tipk organista Gregorja Klančiča.

Skladatelj Hugo Wolf (1860-1903) oziroma Hugo Philipp Jakob Wolf je skladatelj, čigar samospevi so velik izziv tako pevcem kot pianistom. Eni takih so tudi samospevi na lirske predloge Eduarda Friedricha Mörikeja. V letu 1888 jih je uglasbil kar triinštirideset. Nastopajoča sta nam predstavila harmonsko bogat samospev Gebet.

Pater Hugolin Sattner  (185 –1934) je bil dolenjske gore list. Deloval je kot  organist in učitelj glasbe v Novem mestu. Komponirati je začel dokaj pozno, šele v 50. letih svojega življenja, kljub temu pa s količino del ni ravno zaostajal. Prispeval je kar obširen skladateljski opus in lahko bi rekli celo prvi slovenski oratorij Vnebovzetje Blažene device Marije. Iz slednjega sta nam izvajalca predstavila arijo Kdo je ta.

O skladateljici Ivi Klemenc ni veliko napisanega, tudi njenih sakralnih del ni veliko, a kljub temu ne moremo reči, da so napisana nepomembna. Poznamo mladinsko mašo, pa razne odpeve, Slavite Marijo, Velikonočna ter Zdrava Marija, slednji smo prisluhnili tudi na sredinem koncertu. Upam, da bo skladba na sporedu še velikokrat, saj je vredna koncertnih odrov.

Prvi sakralni koncert sta izvajalca zaključila s skladbo Maxa Regerja (1873-1916). Delo Te Deum označuje dvanajsti stavek oz. je zaključna skladba iz zbirke Orgelskih skladb. Preko izvedbe tokratnega organista je zvenela prepričljivo in mogočno.Poslušalci smo ob močnem aplavzu izprosili še en bis. Nastopajoča sta nam postregla še z Mozartovo Alelujo. Skladba je bila v mojih očeh vrhunec večera! Sopranistkine kolorature, polne višine in organistovo mehko in natančno spremljanje pevke je bila čisto prava perfekcija in odličen zaključek tega čudovitega koncerta.

In če povzamem? Nastop sopranistke Therese Plut in organista Gregorja Klančiča je bil nastop dveh odličnih izvajalcev. Njune izvedbe so zvenele prepričljivo, intonančno točno, v odlični interpretaciji pevke ter suverenem spremljanju organista. V solističnih delih, pa je Gregor Klančič pokazal svoje vsestransko znanje v poznavanju orgelske literature in tehniko igranja na ta mogočni instrument. Zaradi kompleksnosti skladb je organistu Gregorju Klančiču pri registracijah pomagal v.d. ravnatelja Konservatorija za glasbo Jurij Slatkonja gospod Matej Burger.

Čestitke obema nastopajočima za izjemni glasbeni doprinos v novomeški prostor. Pohvale tudi ustanoviteljema Novomeškega sakralnega abonmaja. Stopiti v velike čevlje takega projekta ni mačji kašelj. Pogumno in smelo naprej!