Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

V januarju in februarju je v kraju Bilecik v Turčiji potekala mladinska izmenjava v sklopu programa Mladi v akciji, katere glavna tema so bili izgubljeni jeziki. Raziskovali smo, kaj so razlogi za izumiranje jezikov in kako preprečiti nadaljnje izumiranje. Na izmenjavi smo bili prisotni predstavniki iz petih držav, in sicer Slovenije (Mladinski center BIT - Črnomelj), Turčije, Bolgarije, Romunije in Poljske. Izmenjava je temeljila na neformalnem učenju, ki danes pridobiva veliko na pomenu pri izobrazbi posameznika. Na koncu izmenjave smo dobili tudi Youthpass certifikat. Imeli smo mnogo delavnic, pripravljali projekte in jih nato tudi predstavili pred ostalimi udeleženci izmenjave.

Mladinsko izmenjavo je organizirala Skupina Anenke, vodila pa sta jo mentor in njegova pomočnica, oba iz Turčije. Delavnice so bile zelo raznolike, razporejeni smo bili v različne skupine. Kadar smo predstavljali situacije in značilnosti svojih držav, smo bili v nacionalnih skupinah, sicer pa smo bili razporejeni v naključne skupine. S tem so organizatorji dosegli, da smo se naučili sodelovati z različnimi ljudmi ter uveljavljati in predstavljati svoje ideje. Med delom pa smo imeli tudi različne 'energizerje', da smo se napolnili z energijo in sprostili za nadaljnje delo.

V okviru izmenjave smo se ukvarjali z različnimi problemi, predstavljali svoje države in spoznavali situacije v drugih državah. Imeli smo tudi kulturne večere s predstavitvami posameznih sodelujočih držav, njihove kulture, naravnih lepot, glasbe, hrane in pijače. Najbolj je bil seveda zanimiv turški večer, na katerem so nam Turki predstavili svojo tradicionalno glasbo, plese, običaje, hrano in znamenitosti. Obiskali smo tudi župana mesta in guvernerja pokrajine, ki sta bila zelo prijazna in gostoljubna. Vseh devet dni, ki smo ji preživeli na izmenjavi, je bilo nepozabnih, še posebej pa sta se nam vtisnila v spomin obisk doma starejših občanov in sirotišnice. V domu starejših občanov smo se pogovarjali s stanovalci in poslušali njihove življenjske zgodbe. Bili so zelo veseli našega obiska. Za obisk sirotišnice pa je vsaka nacionalna skupina pripravila program iger, petja in plesa ter tako animirala in razvedrila otroke. Obisk sirotišnice je bil res zelo emocionalen dogodek, še posebej, ker tega še nihče od nas prej ni doživel. Večeri pa so bili rezervirani za malo zabave ob glasbi.

Celotna izmenjava nam je bila neznansko všeč, naučili smo se sodelovanja, prilagajanja in delovanja z različnimi ljudmi. Prav tako pa smo dobili veliko novih znanj o sodelujočih državah, o Turčiji sami, o njenih prebivalcih in o tem, da mnogo ljudi živi v dosti slabših pogojih kot mi sami, ter da lahko naredimo marsikaj, da jim izboljšamo življenje. Vzpostavili smo kar nekaj novih prijateljstev in tudi osebnostno smo napredovali.