Iranski predsednik Masud Pezeshkian je obnovil zamisel o selitvi glavnega mesta države zaradi vse večjih izzivov, s katerimi se sooča sedanja prestolnica Teheran. Zaradi naravnih procesov in človeške dejavnosti jo pestijo prometni zastoji, pomanjkanje vode, slabo upravljanje z viri, ekstremna onesnaženost zraka in posedanje tal, piše Jutranji list.
'Izgubljeni raj'
Pezeshkian je dejal: "Nimamo druge izbire, kot da gospodarsko in politično središče države premaknemo proti jugu in bližje morja". Ta ideja pravzaprav ni nova in se je občasno pojavljala po islamski revoluciji leta 1979, a je bila vsakič zavrnjena zaradi enormnih stroškov, ki bi jih prinesel ta podvig.
Makran je večinoma nerazvito obalno območje v Omanskem zalivu, ki meji na revno provinco Sistan-Baluchistan na eni strani in provinco Hormozgan na drugi strani. "Makran je 'izgubljeni raj', ki ga moramo spremeniti v prihodnje gospodarsko središče Irana in regije," je dejal zunanji minister Abbas Aragçi. Oživitev načrtov za ponovno naselitev je znova sprožila razpravo o njihovi nujnosti, pri čemer mnogi poudarjajo zgodovinski in strateški pomen Teherana.
Mesto pestijo ogromne težave
Teheran, ki ga je Mohammad Khan Qajar leta 1786 razglasil za prestolnico, je več kot dve stoletji služil kot politično, upravno in kulturno središče Irana. Guverner Mohamad Sadegh Motamedian je dejal, da v provinci Teheran trenutno živi približno 18 milijonov ljudi, dva milijona ljudi pa prihaja v mesto zaradi dela. Teheran nima izhoda na morje in leži na planoti ob vznožju zasneženega gorovja Alborz. V tej metropoli se visoki nebotičniki izmenjujejo z zgodovinskimi palačami, živahnimi tržnicami in zelenimi parki. Po drugi strani pa je Makran poznan po ribiških vasicah, peščenih plažah in starodavni zgodovini, ki sega v čas Aleksandra Velikega.
Številni selitve ne podpirajo
Gospodarstvo
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
»To bi bila popolnoma napačna poteza, saj Teheran res predstavlja Iran. To mesto je simbol zgodovinske dinastije Kadžar, simbol modernosti in urbanega življenja,« je povedal 28-letni inženir Kamjar Babaei, prebivalec prestolnice. Mesto je "varno in primerno v izrednih in vojnih razmerah", je dejal in dodal, da je Makran "zelo ranljiv", ker se nahaja v Omanskem zalivu.
Velike investicije za selitev in velik potencial mesta
Nekdanji teheranski župan Piruz Hanachi pravi, da je težave prestolnice mogoče rešiti, a so potrebni ukrepi za razvoj mesta in velike investicije. Kolikšna bo višina teh naložb, pa ni izdal. Aprila 2024 pa je takratni notranji minister Ahmad Vahidi dejal, da bi lahko selitev prestolnice stala "okoli 100 milijard dolarjev".
"Regija ima potencial, da postane pomembno trgovsko in gospodarsko središče," so povedali iz lokalne tiskovne agencije ISNA. Pretehtali so prednosti in slabosti, ter izpostavili, da bi selitev povečala še tako težka finančna bremena Irana.
Iranski časnik Etemad je med prednostmi selitve v Makran naštel "regionalni razvoj, dostop do odprtega morja in zmanjšano občutljivost na potrese", v nasprotju s Teheranom, ki je na nevarnem območju. Dodal pa je, da bi takšna poteza predstavljala ogromne logistične izzive, ki bi močno motili življenja državljanov.
Nekateri poudarjajo ranljivost regije Makran na podnebne spremembe
Po poročanju Kabar Online, ki navaja ekologa Hoseina Moradija, podnebne spremembe in pomanjkanje vode v regiji Makran, skupaj z višjimi temperaturami in manjšimi padavinami, ustvarjajo izjemno občutljive okoljske razmere, ki omejujejo njen razvojni potencial.
Po drugi strani pa sodelavec Mednarodnega inštituta za iranske študije, Banafsheh Kejnous, meni, da bi lahko bila izbira Makrana kot možne nove prestolnice strateško pomembna. Po njenih besedah Iran s to potezo želi konkurirati velikim pomorskim pristaniščem, kot sta Dubaj in Gvadar v Pakistanu. Dodala je še, da bi to lahko spodbudilo razvoj bližnjega obalnega mesta Chabahar, kljub sankcijam, hkrati pa bi Iran s tem okrepil svoj položaj ključnega akterja v pomorskem prometu Perzijskega zaliva.
