Sodeč po anketi na spletni strani Svet24, bralci za komunikacijo najpogosteje uporabljate Viber (32 odstotkov), sledita Facebook Messenger (17 odstotkov) in WhatsApp (14 odstotkov). Aplikacijo Signal uporablja le dva odstotka, Instagram pa le en odstotek ljudi, ki so odgovorili na anketo. Druge aplikacije uporablja pet odstotkov anketirancev, kar 30 odstotkov pa jih ne uporablja nobene. V anketi je sodelovalo 1492 oseb.
Priljubljenost aplikacij za komuniciranje je sprva začela naraščati zaradi možnosti pošiljanja fotografij, besedil in opravljanja klicev zunaj državnih meja, saj so se pošiljatelji tako izognili dodatnim stroškom, ki so jih zaračunali operaterji. Kasneje so nišo na trgu našle aplikacije, ki omogočajo šifriranje od konca do konca, torej od naprave, ki sporočilo pošilja, do naprave, ki ga prejema.
To inovacijo so kasneje privzele obstoječe aplikacije, kot sta WhatsApp in Facebook Messenger. A skupno vsem naštetim aplikacijam je, da nobena ni bila ustanovljena v Evropi niti ni v njej nastanjena; izjema ste le razmeroma neznana ProtonMail, ki deluje iz Švice, in francoski Olvid.
Dvome o WhatsAppu povzroča njegov lastnik Meta
Navedene aplikacije tudi niso bile brez incidentov. Najbolj priljubljeno med njimi, WhatsApp, je leta 2014 kupil tedanji Facebook, kasneje preimenovan v družbo Meta. WhatsApp je sicer še naprej omogočal šifriranje, vendar so se dodatni dvomi pojavili leta 2021, ko je Meta objavila nov pravilnik o zasebnosti, po katerem WhatsApp lahko deli metapodatke s svojo matično družbo. Gre denimo za podatke, kdo si dopisuje s kom in ob katerih urah. Po poročanju portala Wired je nekatere uporabnike vznemiril predvsem pojav spolnih delavk, s katerimi so si dopisovali na WhatsAppu, med predlogi za prijateljstva na Facebooku.
Viber je preveč dejaven v monetiziranju svojih uporabnikov
Aplikacija Viber je svojo pot začela kot zagonsko podjetje v Izraelu, ustanovil ga je nekdanji direktor informacijskih tehnologij izraelske vojske, kasneje pa jo je kupila japonska družba Rakuten. Priljubljena je predvsem med starejšo populacijo, medtem ko mlajše v njej moti nasičenost z reklamami in poljubno odločanje aplikacije, da uporabnika samodejno doda v skupine, ki so tržno naravnane in denimo promovirajo sheme s kriptokovanci. Sicer aplikacija omogoča zadovoljivo šifriranje in ni zabeležila večjega incidenta, ko bi bila zasebnost sporočil ali uporabnika ogrožena.
Signal blesti v več pogledih, a ni tako priljubljen
Najvarnejša in najčistejša med aplikacijami je gotovo Signal, ki je v svojem delovanju tudi najbolj transparentna. Je namreč odprtokodna, z njo pa upravlja ameriška neprofitna fundacija, zato ni strahu, da bi aplikacija svoje uporabnike poskušala monetizirati, kot to počne denimo Viber. Prvič je zaslovela, ko jo je predlagal žvižgač Edward Snowden, kasneje jo je kot najzanesljivejšo začela izpostavljati Electronic Frontier Foundation, leta 2020 pa jo je svojemu osebju v uporabo predlagala tudi Evropska komisija, medtem ko jo Peking in Moskva v svojih državah blokirata.
Zanimivosti
Prihodnost farmacevtske embalaže: Inovativni pristopi DS Smith Slovenija na sejmu Pharmapack 2025
Med aplikacijami, ki šifriranja ne omogočajo samodejno, a ga je mogoče ročno vklopiti, velja omeniti še Facebook Messenger in Telegram. Glede slednjega se pojavljajo sumi, da sodeluje z ruskimi oblastmi, a tudi po treh letih vojne v Ukrajini uradni Kijev svojim državljanom ni odsvetoval uporabe Telegrama. Na Zahodu pa so nanj letele kritike, da omogoča širjenje predvsem ruskih dezinformacij.
Evropa nima svoje aplikacije za šifrirano komunikacijo
Nedavni geopolitični pretresi nakazujejo, da so evroatlantske povezave trajno načete, kar med drugim vzbuja vse več skrbi glede varnosti teh aplikacij za državljane Evropske unije.
V Evropi manjka digitalna in kibernetska industrijska baza, ki bi vključevala tudi aplikacije za šifrirano komunikacijo, so za Svet24 odgovorili na uradu vlade za informacijsko varnost. A se tega v Evropski komisiji zavedajo, tako urad razume usmeritve, ki jih komisija podaja v kompasu za konkurenčnost.
Tudi Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost Si-Cert se strinja, da je šifrirana komunikacija eden ključnih elementov zagotavljanja varnosti in zasebnosti uporabnikov ter da se v današnjem času uporablja skoraj pri vsej komunikaciji prek javnih povezav.
EU išče odgovor, kako šifrirati komunikacijo in hkrati učinkovito preganjati kazniva dejanja
Bolj zadržani so do tega na Policiji, kjer so Svet24 pojasnili, da jim šifrirana komunikacija predstavlja svojevrsten izziv pri preiskovanju kaznivih dejanj. To problematiko naslavljajo s predlogi posodobitev zakonodaje in sodobnimi operativno-tehničnimi sistemi – slednjih ne morejo razkriti, saj so označeni s stopnjo tajnosti, nič manj pa niso bili policisti skrivnostni glede predlogov posodobitev zakonodaje.
Svet24 se je zato obrnil na Europol, kjer so pojasnili, da morajo organi pregona imeti možnost dostopa do podatkov na spletu, podobno kot denimo pri hišnih preiskavah, ko njihovo preiskavo usmerja tožilstvo.
Zakonske podlage za to trenutno še ni na vidiku, korak v to smer na ravni EU pa je bil lanski osnutek zakona, ki bi od ponudnikov šifrirane komunikacije zahteval, da skenirajo slike in sporočila, preden jih pustijo prenesti prek aplikacije. Bruselj je tako poskušal preprečiti širjenje otroške pornografije in pojav t. i. groominga, ko poskuša odrasla oseba vzpostaviti odnos zaupanja z mladostnikom, ki lahko vodi v spolno zlorabo.
Po poročanju portala Politico zakonski predlog ne bi dosegel potrebne večine v Evropskem svetu, zato so ga junija lani umaknili z dnevnega reda.
