Generalni tožilec je obtožnico vložil na vrhovno sodišče, ki mora sedaj odločiti o njej. Če jo sprejme, bo Bolsonaro uradno obtožen in se bo proti njemu začelo sojenje. Kot je tožilstvo navedlo v izjavi ob vložitvi obtožnice, različni zapisi in izmenjava sporočil razkrivajo načrt za sprevračanje demokratične ureditve in razkrivajo zaroto proti demokratičnim institucijam.
Zarota naj bi se začela že leta 2021 s sistematičnimi napadi na sisteme za elektronsko glasovanje, javnimi izjavami in na spletu.
V drugem krogu predsedniških volitev oktobra 2022 naj bi nato s pomočjo varnostnih agencij volivcem preprečevali glasovanje za opozicijskega kandidata. Obtožbe se nanašajo tudi na domnevno načrtovanje zastrupitve da Silve in umora vrhovnega sodnika Alexandra de Moraesa.
Ena od točk obtožnice se nanaša na "oboroženo kriminalno organizacijo", ki naj bi jo vodila Bolsonaro in njegov podpredsedniški kandidat Walter Braga Netto. "Skupaj z drugimi posamezniki, vključno s civilisti in vojaškim osebjem, sta na usklajen način poskusila preprečiti uresničitev izida predsedniških volitev leta 2022," so še dodali.
Ekipa
Valentinov Groove v Cityparku: sejem »vinilk«, DJ nastopi in nagradna igra
Tožilstvo je obtožnico sestavilo na podlagi lani objavljenega policijskega poročila po dve leti trajajoči preiskavi. Ta je ugotovila, da se je Bolsonaro v polnosti zavedal in aktivno sodeloval v zaroti za obstanek na oblasti.
Obtožbe zavrača
Bolsonaro je v preteklosti zavrnil obtožbe in menil, da je žrtev političnega pregona. Po vložitvi obtožnice je njegov sin, senator Flavio Bolsonaro zatrdil, da so obtožbe o državnem udaru prazne, dokazov proti njegovemu očetu pa da ni. Da so šokirani in ogorčeni, je sporočila tudi Bolsonarova odvetniška ekipa.
Teden dni po inavguraciji aktualnega brazilskega predsednika Luiza Inacia Lule da Silve 1. januarja 2023 so v Braziliji izbruhnili protesti privržencev Bolsonara, ki je državo vodil med letoma 2019 in 2022.
8. januarja 2023 jih je na tisoče vdrlo v vladna poslopja v prestolnici Brasilia, kjer so razbijali pisarne, uničevali umetniška dela in pozivali vojsko, naj posreduje in odstavi Lulo da Silvo, ki je kot predsednik prisegel 1. januarja.
