Do osnutka pogodbe, ki je prejšnji teden pristala na mizi Zelenskega in v Kijevu domnevno povzročila veliko paniko, so se dokopali pri britanskemu časniku The Telegraph. Kot poročajo, Trumpova administracija od Ukrajine terja precej več od zgolj dostopa do njihovih redkih zemelj in drugih strateško pomembnih surovin. Ukrajina bi se morala odreči celo višjemu deležu bruto domačega proizvoda kot pred stoletjem Nemčija, ki je bila po prvi svetovni vojni v skladu z Versajsko mirovno pogodbo deležna izdatne vojne odškodnine. Še te zahteve so nato zavezniki v naslednjih letih precej omilili. Osnutek za Ukrajino obenem predvideva hujši finančni udarec, kot sta ga bili po drugi svetovni vojni deležni Nemčija in Japonska, obe agresorski državi.
V osnutku pogodbe z datumom 7. februarja letos je med drugim navedeno, da bi morali ZDA in Ukrajina ustanoviti skupen investicijski sklad, s pomočjo katerega bi se zagotovilo, da od »obnove Ukrajine ne bi imele koristi sovražne strani.« ZDA roke stegujejo po ukrajinskih naravnih virih, kot so mineralni viri, nafta in plin, pa tudi po deležu prihodkov od ukrajinskih pristanišč in druge infrastrukture. Ob tem v oči bode dejstvo, da bi se Ukrajina v skladu s pogodbo zavezala, da bi bilo za izvajanje sporazuma pristojno sodišče v New Yorku, in sicer ne glede na ukrajinsko nacionalno zakonodajo.
Kaj vse od Ukrajine terjajo ZDA?
ZDA bi si v skladu s sporazumom vzele 50 odstotkov tekočih prihodkov iz naslova izkoriščanja ukrajinskih naravnih virov, obenem bi si odrezale 50 odstotkov finančne vrednosti »vseh novih licenc, izdanih tretjim stranem,« torej kos pogače od prihodnjih dohodkov na področju izkoriščanja naravnih virov, pri čemer bi si Američani v skladu s sporazumom zagotovili zastavno pravico na te prihodke. Kot je za časnik poudaril eden od virov, blizu pogajanjem, ta določba v resnici pomeni: »najprej plačajte nam, nato nahranite svoje otroke.«
ZDA bi obenem prevzele popoln nadzor nad večino ukrajinskega gospodarstva na področju blaga in virov, saj je v osnutku med drugim navedeno še, da imajo »ZDA za vse prihodnje licence pravico do prve zavrnitve nakupa izvoznih mineralov.« Obenem bi imel skupni sklad »ekskluzivno pravico do oblikovanja metode, meril za izbor in splošnih pogojev« za vse prihodnje licence in projekte. Pri časniku ob tem poudarjajo, da je iz dikcije v osnutku videti, da dokument ni bil pripravljen na ministrstvu za zunanje zadeve ali ministrstvu za trgovino, temveč so ga pripravili zasebni odvetniki.
Zanimivosti
Ob 23-letnici v Citypark prihajata ekskluzivni modni znamki
Če se je pred meseci Zelenski javno tudi sam poigraval z idejo, da bi ZDA v zameno za nadaljnjo vojaško pomoč omogočili dostop do ukrajinskih naravnih virov, pa verjetno ni pričakoval, da ga bo Trump soočil s pogoji, ki so jih običajno deležne agresorske države, ki izgubijo vojno.
Preprosto izsiljevanje
Trump je v preteklosti večkrat zatrdil, da so ZDA za to vojno porabile že 300 milijard ameriških dolarjev, pri čemer rad zamolči, da je bila velika večina te pomoči, ki jo je požegnal ameriški kongres, namenjena izključno temu, da Ukrajina v zameno kupuje ameriško orožje. Večina denarja se je tako vrnila v ZDA, predvsem v ameriška orožarska podjetja, posledično pa tudi v ameriški proračun. »Ta denar želim nazaj,« je poudaril Trump, ki je nedavno za Fox News med drugim navedel, da so v Ukrajini »v osnovi soglašali,« da ZDA vrnejo več kot 500 milijard dolarjev. Trumpova »ponudba« tako ni zgolj nespodobna, temveč povsem izsiljevalska.
Nad podrobnostim iz osnutka z očmi zavija večina nepristranskih akterjev po svetu, medtem ko ameriški republikanci izvajajo akrobacije, kako to Trumpovo potezo prikazati v lepši luči. Republikanski senator Lindsey Graham je denimo pred dnevi na varnostni konferenci v Münchnu poskušal namigniti, da so ameriške oziroma Trumpove zahteve v resnici »premetena ukana,« s pomočjo katere bi med Američani znova dvignili podporo za pomoč Ukrajini. Graham je z zamotano logiko sporazum poskušal prodati tudi evropskim voditeljem. »Če podpišemo ta sporazum o mineralih, je Putin nasrkal, ker bo Trump branil ta sporazum.«
Pri Telegraphu ob tem poudarjajo, da se okoli ukrajinskih zalog redkih zemelj in surovin dela preveliko hrupa, saj da so nekatere številke o vrednosti njihovih naravnih virov, ki krožijo naokoli, povsem nerealne ter da Ukrajina nikakor ne bi mogla izpolniti ameriških zahtev v »nekem razumnem času.« Ob tem se po navedbah časnika poraja še pomembnejše vprašanje, in sicer, kako (ne)častno je žrtvi vojne, ki se že tri leta bori proti agresorju, postavljati tako nerealne zahteve.
