Trump se je iz velikega kritika posredovanj ameriške vojske širom sveta prelevil v znanilca nove ere imperializma po vzoru tistega iz 19. stoletja. Najprej je izrazil željo po nakupu Grenlandije, nato po priključitvi Kanade in ponovnem nadzoru nad Panamskim kanalom. Mehiški zaliv je že preimenoval v Ameriški zaliv. Pred dnevi je nato večji del sveta šokiral še s svojo vizijo prihodnosti Gaze, iz katere bi izgnal Palestince, območje pa bi preoblikoval v »riviero Bližnjega vzhoda,« pri čemer je nakazal, da bi bil za to pripravljen uporabiti tudi vojsko. Trump je že v svojem prvem mandatu obljubljal, da bo ameriške vojake spravil iz Bližnjega vzhoda, kjer da nimajo kaj početi, zdaj v primeru Gaze nakazuje ravno obratno.
»To je dobesedno najbolj nerazumljiv predlog politike, ki sem ga kadar koli slišal od ameriškega predsednika,« je v odzivu dejal Andrew Miller, ki je tako pod Barackom Obamo kot Joejem Bidnom služil kot svetovalec za politiko do Bližnjega vzhoda. Nasploh je ideja v navzkrižju z desetletja dolgo politiko ZDA do tega vprašanja, pri čemer ni vredno omenjati, da bi šlo za kršitev mednarodnega prava.
Ne bo se zgodilo, a bo imelo posledice
Medtem so s svojo analizo Trumpovih napovedi glede Gaze postregli na britanski BBC. Kot je zapisal njihov urednik za mednarodne zadeve Jeremy Bowen, se Trumpovi načrti o prevzemu Gaze, če so resnični, ne bodo uresničili, saj bi to terjalo sodelovanje arabskih držav, zlasti Jordanije in Egipta, kamor bi Trump »preselil« Palestince, in Savdske Arabije. Vse tri države so vsako misel na kaj takega že zavrnile. V Jordaniji, ki šteje dobrih 11 milijonov ljudi, se po ocenah Agencije Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu (UNRWA) že zdaj nahaja več kot dva milijona palestinskih beguncev, zaradi česar se oblasti bojijo, da bi dodaten pritok beguncev državo še bolj destabiliziral. V Egiptu se na drugi strani bojijo, da bi se lahko med begunci nahajalo veliko število pripadnikov Hamasa, ki so simpatizerji islamistične Muslimanske bratovščine.
V Gazi sicer živi več kot dva milijona ljudi in tudi če bi jo nekateri rade volje zapustili prostovoljno, je število še vedno tako veliko, da bi bila bržkone potrebna prisilna preselitev več kot milijona Palestincev. Bil bi to seveda tudi zadnji žebelj v krsto rešitve dveh držav, ki ji sicer odločno nasprotuje vlada Benjamina Netanjahuja.
Slovenija
A1 Slovenija kot prvi v Sloveniji v svojo ponudbo dodaja SkyShowtime
Izraelski skrajneži se muzajo
Bowen ob tem opozarja, da čeprav se Trumpov prevzem Gaze ne bo zgodil, imajo njegove megalomanske izjave vseeno posledice. Že kratkoročno bi lahko oslabile že tako krhko prekinitev ognja v Gazi, dolgoročno pa pomenijo gorivo za izraelske desničarske skrajneže, ki so prepričani, da je vso ozemlje od Sredozemlja do reke Jordan božji dar Izraelcem. Več teh skrajnežev je trenutno v Netanjahujevi vladi, nekateri pa so jo zaradi prekinitve ognja celo zapustili. »Donald, to izgleda kot začetek čudovitega prijateljstva,« je denimo na družbenem omrežju X zapisal nekdanji minister za nacionalno varnost Itamar Ben-Gvir.
Ob tem velja spomniti, da je nekaj podobnega lani omenjal že Trumpov zet Jared Kushner, ki je predlagal izselitev Palestincev iz Gaze, da jo bodo lahko »očistili« in spremenili v »zelo dragoceno« sredozemsko letovišče.
Glede zadeve se je v četrtek na svojem družbenem omrežju Truth Social znova oglasil tudi Trump. Zapisal je, bi »Izrael Gazo predal ZDA, ko bi se prenehali boji.« Tokrat je sicer dodal, da za njegov načrt ne bi bili potrebni ameriški vojaki, a je ponovil, da bi se morali Palestinci preseliti. Prebivalce Gaze bi po njegovih besedah preselili v »precej bolj varne in čudovite skupnosti v regiji z novimi in sodobnimi domovi.« Tako bodo dejansko imeli možnost »biti srečni, varni in svobodni,« medtem ko bi ZDA v sodelovanju z gradbenimi podjetji po vsem svetu »počasi in previdno začele gradnjo nečesa, kar bi pozneje postal eden od najboljših in najbolj spektakularnih projektov te vrste na Zemlji.«
