Donald Trump, ki se bo še ta mesec vrnil na čelo ZDA, je na včerajšnji novinarski konferenci znova poskrbel za razburjenje v Kanadi, Panami in na Grenlandiji. Kar zadeva Panamski prekop in Grenlandijo, je že večkrat izrazil željo, da bi končala pod ameriškim nadzorom, včeraj pa je šel še korak dlje, ko za dosego tega cilja ni izključil možnosti vojaškega posredovanja. V primeru Kanade je na drugi strani dejal, da je pripravljen uporabiti »gospodarsko silo.« Kanadske oblasti so že včeraj v odzivu poudarile, da se Trumpu ne bodo pustile ustrahovati in da Kanada nikoli ne bo del ZDA. Trump je včeraj postregel s še eno cvetko, in sicer je dejal, da bo Mehiški zaliv preimenoval v Ameriški zaliv, ker je to ime bolj primerno in lepo.
Na njegove zadnje izjave so se odzvali tudi v Panami. Trump je namreč včeraj ponovil trditve, da Panamski prekop nadzoruje Kitajska. Panamski zunanji minister Javier Martinez-Acha je v odzivu poudaril, da se o suverenosti strateško pomembnega prekopa ni mogoče pogajati in da je prekop del zgodovine njihovih bojev. »Edine roke, ki upravljajo s prekopom, so panamske roke in tako bo tudi ostalo,« je poudaril.
Ekipa
Prenosno in distribucijsko omrežje čaka zgodovinski investicijski cikel
Trump je panamskim oblastem med drugim očital, da z visokimi cenami za uporabo prekopa »odirajo« ZDA. Po poročanju britanske strokovne revije za ladijski promet Lloyd's List so se cene prečkanja prekopa v zadnjem letu resnično povišale, a je ta podražitev posledica zgodovinske suše v Panami, višjih cen pa so deležni vsi ladijski prevozniki, ne zgolj ameriški.
Panamski prekop, ki so ga že v 19. stoletju začele graditi francoske oblasti, a so projekt zaradi smrti več delavcev ustavile, so sicer leta 1914 končno dokončale ZDA. V roke panamskih oblasti ga je leta 1977 uradno predal ameriški predsednik Jimmy Carter, a je Panama dokončen nadzor nad njim prevzela šele leta 1999.
