Modeli električnih avtomobilov, primernih za družine, ki so proizvedeni v Evropski uniji, so v zadnjih letnih bolj kot ne redkost. Po podatkih nevladne organizacije Transport & Environment, ki promovira koncept trajnostne mobilnosti, v letih 2022 in 2023 v Evropski uniji avtomobilski proizvajalci niso predstavili modela električnega avtomobila, ki bi ga prodajali po ceni, nižji od 25 tisoč evrov, poroča hrvaški portal N1.
V preteklih mesecih pa so na trg prišli nekateri novi modeli električnih avtomobilov, kot so Fiat Grande Panda, Citroën ë-C3, Hyundai Inster, Dacia Spring in Renault 5. Strožji predpisi glede izpustov ogljikovega dioksida, ki so stopili v veljavo z novim letom, proizvajalce silijo v prodajo več električnih avtomobilov; v skladu z novo regulativo mora biti 20 odstotkov avtomobilov od celotne prodaje električnih, sicer jim grozijo kazni.
Globalno se sicer proizvajalci avtomobilov soočajo z upadom povpraševanja (tako po električnih avtomobilih kot avtomobilih z notranjim izgorevanjem), kar še dodatno otežuje elektrifikacijo avtomobilske industrije.
Kljub temu je bilo lansko leto z vidika prodaje električnih avtomobilov rekordno – predvsem na račun razvoja avtomobilske industrije na Kitajskem. Po drugi strani v Evropi beležimo upad. Ključni faktor je ukinitev subvencij za nakup novih električnih vozil v Nemčiji, največjem evropskem tržišču za električne avtomobile. Will Roberts, vodja raziskav trga pri britanskem svetovalnem podjetju Rho Motion, meni, da je bila ukinitev subvencije v višini 5.000 evrov za nakup električnega avtomobila »precej hud udarec« za potrošnike, navaja hrvaški portal N1. Padec prodaje električnih avtomobilov so sicer zabeležili tudi v Franciji, k čemur pa naj bi po mnenju analitkov lahko prispevala tudi politična negotovost v državi.
Omilitev pravil glede emisij za reševanje delovnih mest?
Združenje evropskih proizvajalcev avtomobilov, ki deluje kot lobistična skupina, je Evropsko komisijo pozvala, da ublaži pravila o avtomobilskih izpustih ogljikovega dioksida, da bi s tem preprečili napovedana odpuščanja. Temu so naklonjeni tudi nekateri voditelji v Evropski uniji. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je napovedala začetek strateškega dialoga o evropski avtomobilski industriji, v Italiji desničarska premierka Giorgia Meloni na glas razmišlja o omilitvi predpisov, ki so ravnokar stopili v veljavo, nemški kancler Olaf Scholz pa je prav tako izrazil pripravljenost, da se zmanjša predpisane kazni.
Nekateri poznavalci avtomobilskega trga so sicer prepričani, da bi padec dobička avtomobilskih proizvajalcev te lahko prislil v nižanje cen avtomobilov, med njimi tudi električnih. To bi privedlo do večje prodaje in obrata krivulje v letošnjem letu v primerjavi z lanskim. Po drugi strani pa je del analitkov, pa tudi okoljskih aktivistov, prepričan, da bi lobiranje za blažja pravila glede izpustov na dolgi rok lahko celo škodovala evropski avtomobliski industriji, poroča hrvaški portal N1. Na Kitajskem je namreč razvoj električnih avtomobilov bliskovit in ta se bodo prej ali slej znašla na evropski trg kljub visokim carinam.
