Odnosi med Južno in Severno Korejo so napeti in zaznamovani z dolgoletnim konfliktom, ki izvira iz korejske vojne (1950–1953), ki se je končala brez formalnega mirovnega sporazuma. Severna Koreja pogosto izvaja provokacije, kot so testiranja raket, medtem ko Južna Koreja skupaj z ZDA poudarja potrebo po obrambi in diplomaciji. Kljub občasnim poskusom dialoga je napredek pri izboljšanju odnosov omejen, a vseeno je novica o razglasitvi vojnega stanja v Južni Koreji presenetila tudi tiste, ki pozorneje spremljajo politično dogajanje v obema državama.
Yoon se je za nenavaden ukrep odločil, potem ko je parlament odobril proračun za leto 2025. Opozicija je v njem izsilila reze na več postavkah ter predlog za odstavitev generalnega državnega tožilca in vodje odbora za revizijo in inšpekcijo, ključnih uradnikov, odgovornih za nadzor nad financami javnih agencij.
"Za zaščito liberalne Južne Koreje pred grožnjami, ki jih predstavljajo komunistične sile Severne Koreje, in za odpravo protidržavnih elementov ... razglašam izredno vojno stanje," je dejal Yoon v televizijskem nagovoru, ki so ga pozno zvečer predvajali v živo. V govoru je obljubil, da bo z vojnim stanjem obnovil svobodno in demokratično državo.
Opozicijskim poslancem je očital, da so zmanjšali sredstva na vseh proračunskih postavkah, bistvenih za temeljne funkcije države, kot sta boj proti kaznivim dejanjem, povezanim s prepovedanimi drogami, in ohranjanje javne varnosti (...) in s tem državo spremenili v oazo za mamila in pahnili v kaos na področju javne varnosti.
"To je neizogiben ukrep za zagotavljanje svobode in varnosti ljudi ter zagotavljanje vzdržnosti naroda pred nemiri, ki jih sprožajo ti subverzivni, protidržavni elementi, " je še dodal. Liberalna opozicijska Demokratska stranka pod vodstvom Lee Jae-myunga naj bi takoj po Yoonovi objavi sklicala nujno srečanje svojih zakonodajalcev. Lee je obsodil Yoonovo potezo in jo označil za neustavno. Ob tem je vse poslance stranke DP in prebivalce pozval, naj se zberejo pred parlamentom. Tudi Han Dong-hoon, vodja Stranke moči ljudstva (PPP), katere član je tudi Yoon, je razglasitev vojnega stanja označil za napačno potezo in obljubil, da jo bo preprečil.
Pred parlamentom se je kmalu po uvedbi vojnega stanja zbrala množica ljudi, ki se je tudi spopadla s policijo. Ta je okrepila prisotnost pred parlamentom, na njem pa je pristalo več helikopterjev, poroča južnokorejska tiskovna agencija Yonhap.
Kaj to pomeni za prebivalce Južne Koreje?
Vojno stanje je izreden pravni režim, ki ga država lahko razglasi v primeru vojne, neposredne vojaške grožnje ali drugih izrednih razmer, ki ogrožajo nacionalno varnost. Med vojnim stanjem se običajno suspendirajo nekateri običajni zakoni in pravice, država pa lahko uvede strožji nadzor in pooblastila za vojsko ter oblasti, da zagotovi varnost in obrambo. V skladu z zakonodajo pa mora vlada odpraviti vojno stanje, če to na glasovanju zahteva večina poslancev.
Konkretno za Južno Korejo to pomeni, da so trenutno prepovedane vse politične dejavnosti. "Vse politične dejavnosti, vključno z dejavnostmi parlamenta, lokalnih svetov, političnih strank in političnih združenj, pa tudi zborovanja in demonstracije, so strogo prepovedane," je pojasnil poveljnik Park An-su in dodal, da so vsi mediji in publikacije pod nadzorom poveljstva za vojno stanje.