Že osem let igra osrednjo vlogo v ameriški politiki in kljub aferam ohranja zveste oboževalce, pa tudi nasprotnike, ki so ga označili kot grožnjo za demokracijo.
Danes 78-letni republikanec Donald John Trump je pred osmimi leti presenetil ves svet, ko je na predsedniških volitvah premagal favorizirano kandidatko demokratov Hillary Clinton in postal 45. predsednik ZDA. Leta 2020 je nato izgubil proti Joeju Bidnu, čeprav poraza ni nikoli priznal, danes pa je eden najbolj ekscentričnih in zloglasnih voditeljev v zgodovini države premagal demokratko Kamalo Harris in si zagotovil vrnitev v Belo hišo.
Z zapuščino pokril dolgove
Rodil se je 14. junija 1946 v New Yorku. Njegova mati Mary Anne MacLeod je bila potomka škotskih, oče Fred Trump pa nemških priseljencev. Donald je leta 1971 prevzel družinsko nepremičninsko podjetje in ga preusmeril v gradnjo nebotičnikov, hotelov, igralnic in igrišč za golf. Po očetovi smrti leta 1999 je dobil del obsežne zapuščine in si tako opomogel po vrsti poslovnih neuspehov. Ob tem je začel tudi s stranskimi dejavnostmi - slovel je po lastništvu lepotnih tekmovanj, bil je voditelj resničnostne oddaje Vajenec. Ves čas se je pojavljal v medijih, kljub več sumljivim poslom pa je veljal za uspešnega poslovneža.
Trump je poročen z Američanko slovenskega rodu Melanio Trump, s katero imata 18-letnega sina Barrona. Pred tem je bil že dvakrat poročen, poleg Barrona ima še štiri otroke ter osem vnukov in vnukinj.
Konservativni populizem
Donald Trump je že pred vstopom v politiko veljal za kontroverzno osebnost, predsedniški položaj pa je leta 2017 prevzel kot edini v zgodovini ZDA, ki pred tem ni imel izkušenj z nobenega nivoja državne uprave ali vojske. Svoj mandat je po izvolitvi na krilih konservativnega populizma začel s prepovedjo vstopa državljanom določenih muslimanskih držav v ZDA, odpravljal je okoljske in davčne regulacije. Redno so deževale javne žalitve, Trumpu nenaklonjeni mediji pa so postali sovražniki ljudstva.
V letih 2017, 2018 in 2020 je dobil priložnost za imenovanje treh vrhovnih sodnikov, kar je izkoristil za oblikovanje konservativne večine na vrhovnem sodišču ZDA. To je kasneje privedlo do odprave pravice do splava po celotnem ozemlju ZDA, ki je bila v veljavi od leta 1973. Njegov mandat je zaznamovala tudi pandemija covida-19, pri čemer so Trumpa številni obtožili prepočasnega odzivanja. Poleg tega je ignoriral strokovnjake in širil neresnice o nepreverjenih načinih zdravljenja - predlagal je celo preučevanje učinka vbrizgavanja belila v telo.
Na področju zunanje politike je v nasprotju s svojimi predhodniki nasprotoval ameriškim intervencijam po svetu ter kritiziral zvezo Nato. Sprožil je trgovinsko vojno s Kitajsko in med drugim odstopil od pariškega podnebnega sporazuma ter iranskega jedrskega sporazuma.
Obtožen poskusa sprevračanja izida volitev
Trump je tudi edini predsednik ZDA, ki je bil kar dvakrat deležen poskusa odstavitve s položaja oz. ustavne obtožbe - leta 2019 zaradi zlorabe pooblastil in oviranja dela kongresa ter leta 2021 zaradi spodbujanja nasilnega upora. Senat ga je v obeh primerih oprostil. Vrhunec Trumpove zloglasnosti je nastopil ob koncu njegovega mandata, ko ni želel priznati poraza na predsedniških volitvah novembra 2020 proti demokratu Joeju Bidnu in ni pristal na mirno predajo oblasti. Trdil je, da gre za goljufije, in skušal izpodbijati izide.
To je na koncu privedlo do napada na Kapitol, ko so Trumpovi podporniki 6. januarja 2021 vdrli v poslopje ameriškega kongresa, da bi skušali preprečiti potrjevanje izidov volitev, ob tem pa divjali in razbijali. Trump je bil zaradi poskusa sprevračanja izida volitev tudi obtožen, vendar mu je nato vrhovno sodišče ZDA priznalo delno imuniteto.
To je sicer le eden od štirih odmevnih procesov na sodiščih, v katere je vpleten Trump. Sam je vse obtožbe označil za lov na čarovnice in trdi, da gre za politični pregon.
Še vedno mu grozi več sto let zapora
Trump je kandidiral za nov mandat kot edini nekdanji predsednik ZDA, ki je bil pravnomočno obsojen, saj je bil maja letos spoznan za krivega ponarejanja poslovne dokumentacije. Več analitikov in politikov je v tej luči menilo, da Trumpa pri kandidaturi poleg maščevanja motivira tudi dejstvo, da bi mu vrnitev na oblast omogočila vpliv na sodne procese, v primeru neuspeha pa bi lahko končal tudi v zaporu. Teoretično mu namreč grozi več kot 600 let zapora.
Trump, ki je bil v času predvolilne kampanje letos dvakrat tarča poskusa atentata, je kljub vsem škandalom ohranil številne zveste podpornike. Ti verjamejo, da je on edini, ki lahko reši državo pred propadom, prevlado "ekstremne levice" in podivjanimi ilegalnimi priseljenci, ki "jedo hišne ljubljenčke", kot je Trump septembra trdil med soočenjem z demokratsko protikandidatko Kamalo Harris. Po razglasitvi zmage je Trump dejal, da so ZDA država, ki potrebuje pomoč, ter dodal, da bo "rešil vse težave."
Po mnenju več analitikov bi lahko bil Trumpov drugi predsedniški mandat še bolj sporen od prvega. Zlasti s strani njegovih političnih nasprotnikov je bilo med kampanjo slišati tudi, da Trump pomeni grožnjo za demokracijo. Nekdanji in bodoči predsednik je v odgovoru na novinarsko vprašanje o avtoritarnem vodenju države v primeru vrnitve na oblast odgovoril pritrdilno - toda "samo na prvi dan".
