Vojno v Gazi je sprožil vdor palestinskega islamističnega gibanja Hamas na jug Izraela 7. oktobra lani, v katerem so borci Hamasa ubili okoli 1200 ljudi, večinoma civilistov, in zajeli približno 250 talcev. Doslej jih je bilo izpuščenih 117, po podatkih Izraela pa naj bi bilo živih le še 64 zajetih talcev.
V odzivu na vdor je izraelska vojska sprožila obsežno ofenzivo na Gazo, v kateri je doslej po podatkih tamkajšnjega ministrstva za zdravje ubila okoli 42.000 ljudi, več kot 96.000 je ranjenih.
Izrael je ofenzivo s ciljem uničenja Hamasa pričel na severu Gaze, kjer je za več sto tisoč prebivalcev odredil evakuacijo na jug. Do februarja je prevzel nadzor nad skoraj celotno enklavo z izjemo predelov osrednje enklave in mesta Rafa na jugu. Tega je dolgo izpostavljal kot varnega, zato se je vanj zateklo več kot milijon ljudi.
Kljub svarilom mednarodne skupnosti je Izrael pozneje vojaške operacije razširil še na Rafo, večkrat je napadel tudi druga območja, ki jih je opredelil kot varna. V luči tega ZN opozarjajo, da v Gazi ni več varnega kraja.
Humanitarne razmere v Gazi se še naprej vztrajno slabšajo in glede na podatke Svetovnega programa za hrano (WFP) se kar 96 odstotkov prebivalstva sooča z akutno prehransko negotovostjo. Enklava se sooča tudi z zdravstveno krizo. Delno operativnih je le 17 od 36 bolnišnic, ob neznosnih higienskih razmerah pa ljudem vse bolj grozijo bolezni.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je denimo konec avgusta začela kampanjo cepljenja otrok proti otroški paralizi, potem ko so v Gazi zabeležili prvi primer te bolezni po 25 letih.
Konflikt je prizadel tudi ekonomijo Gaze, ki v sredini letošnjega leta ni obsegala niti šestine iz leta 2022. Po ocenah ZN pa bodo potrebna desetletja, da bi Gazo obnovili do točke pred 7. oktobrom lani.
V skoraj letu vojne so izraelski napadi opustošili večji del Gaze. Kot sta z analizo satelitskih posnetkov ugotovila ameriška raziskovalca Corey Scher in Jamon Van Den Hoek, je bilo do sredine septembra poškodovanih ali uničenih skoraj 59 odstotkov oziroma 169.000 stavb v enklavi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Kljub uničenju in ogromnemu številu žrtev, ki vključujejo borce in poveljnike Hamasa, Izrael še vedno ni dosegel poglavitnega cilja svoje ofenzive, in sicer uničenja tega gibanja. Največji udarec je sicer Hamas doživel konec julija, ko je bil v Teheranu ubit politični vodja gibanja Ismail Hanija, za kar Hamas in Iran krivita Izrael.
Hanijo je nasledil Jahja Sinvar, ki ga Izrael obtožuje, da je bil eden od vodij napada pripadnikov Hamasa na Izrael.
Hamas in Izrael sta novembra sklenila doslej edini dogovor o prekinitvi ognja, ki je veljal le teden dni. V tem času je Hamas izpustil 80 talcev, Izrael pa 240 palestinskih zapornikov. Pogajanja se odtlej ob pomoči posrednikov nadaljujejo, a so bila do zdaj neuspešna. Vojni tako tudi po skoraj letu še ni videti konca.
Zaradi ogromnega števila žrtev v Gazi je Južna Afrika na Meddržavno sodišče (ICJ) v Haagu vložila tožbo proti Izraelu, ki ga obtožuje genocidnih dejanj nad Palestinci. Sodišče je kot začasen ukrep odredilo, da mora Izrael sprejeti vse ukrepe za preprečitev kršitev konvencije o genocidu in zagotovitev nujno potrebne humanitarne pomoči v Gazi.
ICJ je tudi odločil, da izraelska okupacija palestinskih ozemelj krši mednarodno pravo in jo je treba čim prej končati. Glavni tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) Karim Khan pa je zahteval izdajo naloga za prijetje izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, obrambnega ministra Joava Galanta in treh voditeljev Hamasa.
Varnostni svet ZN je medtem marca sprejel resolucijo z zahtevo po takojšnji prekinitvi ognja v Gazi med muslimanskim svetim mesecem ramazanom, ki bo vodila v trajno premirje. Izrael je tako sodbe ICJ kot resolucijo Obsodil in nadaljeval napade. Več držav, vključno s Slovenijo, je medtem od začetka vojne priznalo Palestino v podporo miru na Bližnjem vzhodu.
Konflikt je zajel tudi druge države v regiji. Jemenski hutijevci denimo iz solidarnosti s Palestinci izvajajo napade na ladje v Rdečem morju. Izraelska vojska je izvedla tudi več napadov v Siriji, med drugim na iranski konzulat v Damasku. Teheran pa je v odzivu z več kot 300 droni in raketami napadel Izrael. izraelske sile so jih s pomočjo zaveznikov večino sestrelile.
Do najhujše zaostritve je v zadnjem tednu prišlo med Izraelom in Libanonom oziroma tamkajšnjim šiitskim gibanjem Hezbolah. 17. in 18. septembra je v Libanonu eksplodiralo na tisoče pozivnikov in drugih elektronskih naprav, pri čemer je bilo ubitih najmanj 39 ljudi, skoraj 3000 pa ranjenih.
Izrael, ki za eksplozije ni prevzel odgovornosti, je nato napovedal začetek nove faze v vojni, vodja Hezbolaha Hasan Nasrala pa je eksplozije označil za vojno napoved. Od ponedeljka pa je bilo v nizu uničujočih izraelskih napadov na cilje Hezbolaha v Libanonu ubitih že več sto ljudi, med njimi Nasrala, na tisoče pa ranjenih. Mednarodna skupnost v luči tega svari pred morebitno popolno vojno v regiji.
