Aleksander Lukašenko, ki je še včeraj rožljal z jedrskim orožjem, če bi ukrajinska vojska slučajno zašla čez belorusko mejo, je danes pozval k čim prejšnjem miru. Njegov mirovniški poziv je prenašala beloruska državna televizija, v nedeljo pa naj bi ga predvajala tudi ruska državna televizija Rossia 1, poroča Politico. Čeprav Belorusija v vojni neposredno ne sodeluje, je od začetka ruske invazije z Moskvo stkala še tesnejše vezi. Nenazanje je ruska vojska proti Kijevu krenila tudi čez belorusko ozemlje.
Sicer pa Lukašenko ves čas vojne razmeroma spretno krmari na obrobju, med občutkom dolžnosti do Vladimirja Putina in strahom, da v konflikt ne bi potegnilo tudi njegovega ranljivega režima. Putin ga je za zvestobo že nagradil z namestitvijo ruskega jedrskega orožja na ozemlje Belorusije. Zdaj, ko je ukrajinska vojska z vdorom v obmejno regijo Kursk začela operirati tudi na ruskem ozemlju, je kot kaže v njegovih očeh pravi trenutek za mir. Nedavno je sicer zaradi varnosti na mejo z Ukrajino poslal dodatne vojake. Kot je dejal, želi s tem preprečiti »morebiten ukrajinski vdor.« V isti sapi je sicer poudaril, da do Ukrajine nima zamer.
»Sedimo za pogajalsko mizo in končajmo ta ravs,« je glede dve leti in pol trajajoče vojne, ki je terjala že na tisoče življenj, položil na dušo Rusiji in Ukrajini. Dodal je, da tega ne potrebujejo niti Ukrajinci niti Rusi ali Belorusi. Še enkrat več iz rok ni izpustil priložnosti, da vso krivdo naprti Zahodu. »Oni na Zahodu« potrebujejo vojno, je poudaril in nadaljeval, da »dejstev ne more razkriti, ker so popolnoma tajna. Ampak včasih govorijo odkrito, ljudje na višjih položajih. Govorijo, naj se pretepajo, Ukrajinci, Rusi, naj vsi umrejo v tem kotlu.« Lukašenko je dejal še, da si ne želijo stopnjevanja, »ne želimo si vojne s celotnim Natom.«
Na drugi strani Putin ne vidi razloga za pogajanja. Kot je dejal v ponedeljek, pogovori s Kijevom, po tem, kar so storili v Kursku, »nimajo smisla.« »O kakšnih pogajanjih lahko govorimo z ljudmi, ki nediskriminatorno napadajo civiliste, civilno infrastrukturo oziroma ogrožajo jedrske elektrarne?« se je vprašal na ponedeljkovi nujni seji vlade. Če je kdo prespal zadnji dve leti in pol. Rusija je v tem času brezkompromisno napadala ukrajinska mesta, ubijala civiliste in za povrh zajela jedrsko elektrarno Zaporožje, ki jo še vedno nadzira.
