Junakinji slovenskega tabora so v poznih večernih urah pripravili sprejem v Slovenski hiši. Pričakali so jo njeni najbližji spremljevalci, med drugim mama in oče, ekipa Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) v Parizu, na čelu s predsednikom Franjom Bobincem, podpredsednikom vlade in ministrom za Slovence v zamejstvu in po svetu Matejem Arčonom ter množica navijačev.
Leški je najprej objela svoje starše, nato pa je na osrednjem odru zlato kolajno proslavila z navijači in skupaj z njimi "prepevala": Kdor ne skače, ni Sloven'c! "Ko sem stopila v dvorano za začetek dvoboja, sem sprva začutila, da mi srce bije hitreje. Takoj sem si rekla: 'Uau, poglej, kje sem, danes moram res dati vse od sebe in izkoristiti ta dan'," je dogajanje v dvorani Champ-des-Mars za prisotne povzela nova olimpijska prvakinja.
Na koncu pa je bilo najpomembneje, da je ob svojem nastopu tudi uživala. "Današnjega nastopa sem se lotila tako kot ponavadi, da se imam tudi dobro in uživam, saj imam rada judo in ga treniram že vse življenje," je dejala Koprčanka, ki se z judom ukvarja od petega leta.
Pozneje si je Leški nekaj časa vzela tudi za novinarje. Kot je uvodoma povedala, jo zdaj čakajo zgolj sladke skrbi, saj bo veselje ob zmagi še trajalo. "Ta nasmeh bom nosila še dneve in tedne. Nenazadnje bom zdaj olimpijska prvakinja vsaj štiri leta in če me bo štiri leta spremljal ta nasmeh, se ne bom nič pritoževala."
Judoisti si tako kot številni drugi športniki do kar najboljših nastopov v pripravah pomagajo z vizualizacijo, kako se bodo razpletle tekme. "Vendar si tega, da stojim tukaj pred novinarji z zlato kolajno okoli vratu, nisem vizualizirala. Sem pa si predstavljala, kako stojim s kolajno na stopničkah," je razkrila.
Najtežji torkov preizkus zanjo, zlasti s psihološkega vidika, je bil, ko se je pomerila s francosko zvezdnico juda, Clarisse Agbegnenou, ko je vsa dvorana glasno navijala za tekmico. "Zagotovo mi je bilo psihološko najtežje pred in med polfinalno borbo, ko je res toliko ljudi navijalo za mojo nasprotnico," je bila odkrita. "Clarisse je bila favoritinja za zlato. Da mi je uspelo to prestati, je bil brez dvoma zame velik dosežek. Že samo tista borba je bila zmaga dneva."
Kljub zlati kolajni, s katero se je v judu na olimpijskem prestolu pridružila rojakinjama Urški Žolnir (2012) in Tini Trstenjak (2016), pa varovanka trenerja Luke Kuralta še ne ve, koliko oddiha si bo lahko zdaj privoščila, ga pa vsekakor z veseljem pričakuje.
"Bomo videli, kako bo s počitnicami. Upam, da si bom lahko vzela kaj časa, načrtov za zdaj nimam še nobenih. Glede na razplet olimpijske tekme si lahko vzamem čas. Zagotovo tudi oddih pride zdaj na vrsto," je v smehu pogovor sklenila Leški, ki je zlato kolajno osvojila natanko sto let po prvih slovenski zlatih kolajnah na olimpijskih igrah. Te je na igrah leta 1924, ki so prav tako potekale v Parizu, osvojil legendarni telovadec Leon Štukelj.
Galerija
Poglej vse fotografije (12)
