Vse od vdora Rusije na ukrajinsko ozemlje se bije bitka na več področjih. Čeprav se največ pozornosti namenja fizičnemu obračunu, v katerem naj bi po ocenah ameriških analitikov na obeh straneh življenje izgubilo že več kot 200 tisoč ljudi, je veliko večja verjetnost, da bo konec vojne dosežen zaradi gospodarskih pritiskov kot pa zaradi uničujočega orožja.
Rusija se dobro drži
Po letu dni vojskovanja ekonomske posledice čuti ves svet. Najbolj seveda Rusija, Ukrajina in Evropa. Zavarovalnica Allianz je javnosti predstavila analizo, iz katere je razvidno, da je v prvem letu vojne Rusija uspela omejiti škodo sankcij, ki smo jih sprejeli na Zahodu. Njeno gospodarstvo se je obdržalo veliko bolje od pričakovanj. Realni BDP je lani padel le za 2,1 odstotka, čeprav so obeti še vedno zahtevni. Letos se pričakuje še dodatni enoodstotni padec. Podatki sicer temeljijo na objavah uradnega ruskega statističnega urada, ki jih lahko jemljemo z malce rezerve. Podatki kažejo, da je Rusiji razmeroma dobro gospodarsko sliko uspelo ohraniti z državnimi intervencijami in po zaslugi visokih cen energentov. Ruski BDP naj bi se tako po močnem padcu v prvi polovici prejšnjega leta po juniju spet začel višati. Prav tako se počasi pobira industrijska proizvodnja, slabše pa se godi maloprodaji, ki močno niha. Ruski vladni ukrepi so uspeli preprečiti tudi večje število stečajev.
Dovolj zalog
Leta 2022 so zabeležili celo najnižje število stečajev v zadnjih dveh desetletjih. Ob tem je treba poudariti, da je od prvega aprila do prvega oktobra veljal moratorij na predloge stečajev. V poročilu analitiki Allianza za Rusijo napovedujejo veliko negotovost, stanje gospodarstva pa bo v veliki meri odvisno od državne podpore. Pričakujejo, da bo leto 2023 za Rusijo veliko slabše, saj so se cene energentov umirile, Rusija pa jih je zaradi sankcij prisiljena prodajati pod cenami na svetovnih trgih. Znižala naj bi se tudi vrednost rublja. Ta je v primerjavi z ameriškim dolarjem že izgubil 16 odstotkov svoje vrednosti, trend pa naj bi se nadaljeval še letos. Zahtevno je tudi stanje na trgu delovne sile, saj so stotisoči moški zbežali pred vpoklicem v vojsko, več sto tisoč jih je tudi na fronti. Kljub vsemu pa naj bi imela Rusija dovolj zalog, da ji sankcije Zahoda letos še ne bodo prišle do živega.
Ukrajina potrebuje obnovo
V Ukrajini so težave kljub pomoči Zahoda težje. Srečujejo se s pomanjkanjem energije, upadom proizvodnje za kar 34 odstotkov, kljub temu pa so uspeli nekako stabilizirati gospodarstvo, ki naj bi leta 2023 zraslo za en odstotek. Težavo jim povzroča visoka, kar 25-odstotna inflacija, ki po napovedih Allianza še vedno narašča in bo rasla tudi letos. Javni dolg Ukrajine se je v enem letu početveril, zunanji dolg pa predstavlja kar 90 odstotkov vsega BDP. V poročilu se analitiki ukvarjajo predvsem s tem, koliko denarja bo Ukrajina potrebovala za obnovo. Ocene so, da bo zgolj obnova infrastrukture zahtevala 300 milijard evrov, ocena Evropske komisije, Svetovne banke in ukrajinske vlade pa je, da bo ponovna izgradnja države stala okoli 350 milijard evrov. Tolikšen naj bi bil tudi znesek mednarodne pomoči, ki se obeta tej državi. Analitiki ocenjujejo, da bi se lahko po koncu vojne v Ukrajino steklo tudi okoli 150 milijard zasebnih investicij. Da bi se obnova lahko začela, pa naj bi, glede na analizo, Ukrajina morala pridobiti predvsem varnostna zagotovila, da ruske grožnje ni več, in ekonomsko pomoč.
Evropa v boju z inflacijo
Napovedi za Evropo kažejo, da se je inflacija po zaslugi omejevalnih ukrepov sicer umirila, a se bodo pritiski na cene nadaljevali tudi letos. Inflacija v evrskem območju se je ustalila pri osmih odstotkih, kar je štirikrat višje kot ciljna inflacija, ki si jo je zadala ECB. Da se cene še ne bodo tako hitro umirile, kaže podatek, da je bila v Nemčiji januarja inflacija spet višja od pričakovane, namesto 8,5 odstotka se je ustavila pri 8,7 odstotka. Do nižanja inflacije naj bi po pričakovanjih Allianze prišlo v drugi polovici leta, ko se bo znižala poraba energentov in naj bi posledično padle cene le teh. Energenti naj tako ne bi bili več gonilo vsesplošnega višanja cen. Če so bili energenti leta 2022 krivi za kar 49 odstotkov inflacije, naj bi leta 2023 prispevali le še sedem odstotkov. Inflacija naj bi se umirila do konca leta 2023, leta 2024 pa naj bi zabeležili celo rahel padec cen hrane, dražile naj bi se le še storitve in potrošniške dobrine. Analitiki Allianza so se dotaknili tudi denarne politike, kjer ocenjujejo, da bo Evropska centralna banka (ECB) ključno obrestno mero do maja dvignila na 3,25 odstotka, kjer naj bi za določen čas obstala, čeprav je evropsko gospodarstvo na robu recesije.
Energenti
Vojna je vplivala predvsem na cene goriv in potrošnike zanima, kaj se bo z njimi dogajalo prihodnje leto. Analitiki ugotavljajo, da cene fosilnih goriv med spremembami na svetovnem trgu ostajajo visoke. Cene nafte in plina so v zadnjih mesecih sicer padle, vendar bosta omejena ponudba in vztrajno povpraševanje leta 2023 v Evropi ohranila cene nafte pri 92 dolarjev za sodček, cene zemeljskega plina naj bi v povprečju znašale 75 EUR/MWh.
