Sonda se je površja na z Zemlje vidni strani Lune dotaknila ob 16.13 po srednjeevropskem času.
Namen misije je zbrati približno dva kilograma kamnov in zemljine na še neraziskanem območju Lune, imenovanem Oceanus Procellarum oziroma Ocean neviht. Sonda naj bi material zbirala do dva metra pod površjem in ga nabrala v enem lunarnem dnevu, kar je približno 14 dni na Zemlji.
Vzorci kamnov in zemljine se bodo nato v kapsuli vrnili na Zemljo, ki je programirana tako, da bo sredi decembra pristala na severu kitajske regije Notranja Mongolija.
Njena.si
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
Na podlagi zbranih vzorcev želijo znanstveniki izvedeti več o Lunini preteklosti in vulkanski aktivnosti na njenem površju. Kitajski znanstveniki namreč nimajo dostopa do materiala, ki ga je na Zemljo pred desetletji prinesla ameriška misija Apollo.
Če bo misija uspešna, bo Kitajska postala šele tretja država po ZDA in Sovjetski zvezi, ki ji je uspelo pobrati vzorce z Luninega površja. Nazadnje je to uspelo Sovjetski zvezi leta 1976, ko je zbrala 300 gramov materiala z Lune. Ameriška misija Apollo pa je na Zemljo prinesla 380 kilogramov kamnov in zemljine.
Za Kitajsko je to tretji uspešen pristanek na Luni. Prvič jim je to uspelo z odpravo Chang'e 3 decembra 2013. Januarja lani pa je kitajska sonda Chang'e 4 kot prva pristala na nam nevidni strani Lune. Kitajska namerava do leta 2022 na luni postaviti tudi vesoljsko postajo.
