Konec dvajsetih let prejšnjega stoletja je Josip Broz, takrat še Rudi ali Valter, kot član ilegalne komunistične partije sodeloval v več stavkah, uporih in sindikalnih bojih v podjetjih. Vzpon po partijski hierarhični lestvici pa so mu omogočale tudi dobre zveze z Moskvo. Ko je s somišljeniki in pod vplivom internacionale zaradi frakcionalizma uspel odstaviti centralni komite hrvaške komunistične partije in vodjo jugoslovanskih komunistov Simo Markovića, ki je zagovarjal velikosrbske ambicije znotraj KPJ, je Broz postal eden od najmočnejših jugoslovanskih komunistov.
Prvi raport v Moskvi
Februarja 1935 je kot delegat prispel v Moskvo, kjer je poročal o situaciji v Jugoslaviji. Tam se je udeleževal številnih političnih in družbenih aktivnosti, vendar je obenem poskušal rešiti še nekatere osebne zadeve. V Sovjetski zvezi sta bila namreč njegova prva žena Pelagija »Polka« Belousova in sin Žarko, ki sta Tita zapustila, ko je bil ta leta 1928 zaprt, in se vrnila v domovino. Pelagija si je v Rusiji našla drugega moškega, ki je Žarka sovražil, zato naj bi ta celo živel v sirotišnicah. Tito je našel pobeglo ženo in sina, vendar se je v medtem zaljubil v Avstrijko Johanno Koenig, bolj znano pod komunističnim imenom Lucia Bauer. Tito in Pelagija sta se tudi uradno ločila aprila 1936, oktobra istega leta pa je sklenil zakon z Bauerjevo. Ker je očitno slutil, da bodo v Moskvi nastopili težki časi, je zaprosil Kominterno za premestitev dela vodstva jugoslovanske partije v Jugoslavijo, kar so mu tudi odobrili. Naslednjih nekaj mesecev je živel med velikimi evropskimi mesti.
PRIMER HORVATIN
Tita so zasliševali tudi o vidnem hrvaškem komunistu v Moskvi Kamilu Horvatinu. Josip Broz je na zaslišanju povedal, da ni vedel, da bi bil Horvatin privrženec trockistov. Vseeno se je za hrvaškim komunistom izgubila vsaka sled. Po Stalinovi smrti je bil posmrtno rehabilitiran.
Velika čistka
Ko se je Tito vrnil v Moskvo, je Stalin že zagnal kolesja tajne policije NKVD, ki so drobila »sovražne elemente znotraj partije«. Jugoslovanski komunisti so bili še posebej ranljivi. Partijski veteran Filip Filipović je spisal ostre obtožbe na račun Tita, vendar je bil kmalu po tem aretiran in ustreljen. Enaka usoda je doletela generalnega sekretarja KPJ Milana Gorkića in dvajset drugih članov centralnega komiteja. Tito je ob prihodu v sovjetsko glavno mesto tudi izvedel, da sta se v zaporu znašli njegova takratna in nekdanja žena, Lucia in Polka. Obe sta bili obtoženi vohunjenja za imperialiste, Tito pa je moral na zaslišanje. »Spoznal sem jo oktobra 1935. Kot samohranilcu mi je bilo težko s sinom, ki se je doma obnašal precej razbojniško, zato sem potreboval pomoč. 'Lusi' sem povabil, naj živi pri meni in mi pomaga pri vzgoji. Ker je bila hči revnega delavca in nekdanja žena vidnejšega nemškega komunista, sem sklepal, da je vredna zaupanja. Smatram, da nisem bil dovolj buden, da bi prepoznal njene skrite namene, in to je za moje partijsko delo velik madež,« se je Lucie Bauer odrekel Tito. Za Pelagijo je povedal, da je nemoralna oseba, ki zanemarja njunega sina Žarka. Lucia Bauer je bila ustreljena, Polka Belousova pa čez nekaj mesecev spuščena na prostost.
Sumljivi prevodi in preživetje
Nekateri Titovi nasprotniki trdijo, da je njegovo preživetje povezano z izdajo trockistov, vendar po razpoložljivih dokumentih tega ni mogoče dokazati. Kot izpričujejo zapiski z zaslišanj, je Tito govoril, da obtoženih ne pozna in o njih ne ve nič. Med bivanjem v Moskvi sta z Vladimirjem Ćopićem dobila nalogo prevesti Zgodovino komunistične partije Sovjetske zveze v srbohrvaščino. Prišla sta le do drugega poglavja, ko so Ćopića likvidirali. Tito je nadaljeval prevajanje, vendar ga je jugoslovanski komunist, sicer nemškega porekla, obtožil trockizma, saj naj bi napačno prevedel enega izmed odstavkov. Titu so stopili v bran drugi vidni komunisti v Kominterni in obtožbe so padle. Titovo delavsko poreklo, ideološka neprepirljivost, šarmantnost in sposobnost sklepanja vplivnih prijateljstev so ga rešili pred gotovo smrtjo v nevarnih moskovskih dneh.
